Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
25. 4. 2016,
5.53

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,83

Natisni članek

samodejna vožnja Avtopilot avtonomna vožnja Tehno Avtomoto Ford

Ponedeljek, 25. 4. 2016, 5.53

6 let, 6 mesecev

Test nočne avtonomne vožnje: ford fusion je v trdni temi sam peljal brez luči

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,83
Ford fusino, mondeo avtonomna vožnja v temi | Foto Ford

Foto: Ford

Ford je že pred nekaj meseci objavil intenzivno delo na področju avtonomne vožnje s pomočjo naprednega laserskega tipala lidar. Nedavno je lidar na zaviti cesti puščave v popolni temi varno vozil avtomobil.

Zajeti in razumeti podatke o mikrolokaciji je izjemno težavna naloga

Oprema za preizkus nočne avtonomne vožnje: lidar za vozilo (srebrni valji na belem strešnem prtljažniku) in čelada s sistemom za nočni vid za inženirje. | Foto: Ford Oprema za preizkus nočne avtonomne vožnje: lidar za vozilo (srebrni valji na belem strešnem prtljažniku) in čelada s sistemom za nočni vid za inženirje. Foto: Ford

Tisto, kar se človeku zdi samo po sebi umevno, na primer vožnja avtomobila, je v resnici zelo zapletena operacija. Ko bo avtomobil vozil sam, se bo namreč moral v popolnosti zanesti na svoja tipala in to ne glede na zunanje okoliščine – osvetljenost, vremenske razmere in podobno. Kamera, danes že zelo razširjeno (in dokaj poceni) tipalo, vidi le v dobri svetlobi, radar je na to manj občutljiv, a ga zmotijo močan dež, sneg, toča in podobno.

Ford je zato zaposlil tretje tipalo, lidar, ki je v osnovi lasersko tipalo, ki oddaja 2,8 milijona laserskih pulzov na sekundo in pri tem na podlagi odboja svojih žarkov izrisuje trirazsežnostno sliko okolice. A to še ni dovolj; elektronika, ki vse skupaj nadzira, ima na razpolago prav tako trrazsežnostne podatke (zemljevide) o cestah in njihovi bližnji okolici, vključno s cestnimi oznakami, okoliškimi drevesi in zgradbami. Elektronika je nato sposobna na podlagi primerjave med dobljeno sliko lidarja in omenjenimi zemljevidi izjemno natančno določiti položaj vozila in ga posledično pravilno voditi po cesti. In pri tem ne potrebuje svetlobe.

Trda tema, avtomobil avtonomno vozi, potniki pa ne vidijo ničesar

To je seveda teorija. Da bi preizkusili učinkovitost sistema, so Fordovi inženirji v trdi temi svoj z lidarjem opremljen preizkusni ford fusion poslali na zavito puščavsko cesto Arizone. Avtomobil (oziroma njegov sistem avtonomne vožnje na podlagi lidarja) je menda svoje delo opravil brezhibno, inženirji pa so bili navdušeni tudi nad doživljanjem vožnje v vozilu, saj so čutili njegovo premikanje, videli pa prav nič.

S tem je Ford dosegel četrto oziroma predzadnjo raven samodejnosti vožnje po razpredelnici SAE, a s tem delo še zdaleč ni končano. Kakih 30 preizkusnih fordov fusion, opremljenih s sistemi za samodejno vožnjo, bo letos službovalo po cestah Michigana, Arizone in Kalifornije, da bi sistem izpopolnili na poti do zadnje, pete ravni avtonomnega vozila.

Fordovi inženirji, opremljeni s sistemom za nočni vid, med preizkusom. Ker sistem deluje v infrardečem spektru, so videli tudi lidarjeve laserske pulze. | Foto: Ford Fordovi inženirji, opremljeni s sistemom za nočni vid, med preizkusom. Ker sistem deluje v infrardečem spektru, so videli tudi lidarjeve laserske pulze. Foto: Ford

SAE: stopnje avtonomne vožnje

Ameriški SAE je določil stopnje avtonomne vožnje vozil, ki predstavljalo vodila avtomobilskim proizvajalcem pri snovanju sistemov za avtonomno vožnjo. Lestvica je takšna:

0: brez samodejnosti

1: pomoč vozniku (tempomat, samodejno zaviranje, ohranjanje prometnega pasu)

2: delna samodejnost (kot zgoraj, a več hkratnih dejanj, na primer zaviranje in zavijanje)

3. pogojna samodejnost (sistem zna voziti samostojno, a še vedno za kritične primere potrebuje poseg voznika)

4. visoka samodejnost (sistem vozi povsem samostojno, a ne v vseh pogojih – recimo le na avtomobilskih cestah)

5. popolna samodejnost (sistem v vseh pogojih vozi samostojno)

Ključna razlika med stopnjami lestvice so točke, kjer sistem samostojne vožnje v celoti prevzame neko opravilo. V drugi stopnji tako prevzame volan, plin in zavore, v tretji stopnji nadziranje okolice, v četrti vse kritične položaje in v peti vožnjo na vseh cestah.

 

Ne spreglejte