Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
12. 12. 2007,
10.11

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Sreda, 12. 12. 2007, 10.11

8 let

Plin namesto bencina

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Plin, kakršen se v Sloveniji uporablja za pogon vozil, je pravzaprav enak tistemu za ogrevanje stanovanj.

Plin kot pogonsko sredstvo še zdaleč ni novost, saj so ga v "yugih" in "stoenkah" že veselo uporabljali naši starši. Prav zanimivo je bilo opazovati montažo velikih in nerodnih plinskih jeklenk ter resne obraze voznikov, ki jih je skrbelo, da bodo v primeru nesreče odleteli v zrak v obliki pravega ognjemeta. In čeprav je uporaba plina kasneje že skoraj povsem izginila, pa ta v zadnjem času ponovno prihaja v širšo uporabo. Seveda s precej sodobnejšimi in varnejšimi sistemi.

Kako plin vpliva na motor?

LPG ugodno vpliva na motor, saj iz sten cilindrov ne spere motornega olja, zato je obraba sestavnih delov motorja manjša. Poleg tega ima motor, ki deluje na plin tišji in mirnejši tek, življenjska doba se v povprečju podaljša za 35 odstotkov, izpušni plini so čistejši, podaljša se doba katalizatorja. Lastnosti oziroma zmogljivosti motorja se ob uporabi plina ne zmanjšajo bistveno, kar smo tudi preverili s subarujem legacyem. Meritve so pokazale, da je bil ob uporabi plina na 400 metrov dolgi progi počasnejši za 0,8 sekunde, med samo vožnjo pa smo zaznali le malenkostno manjšo odzivnost.

Precej manj onesnaževanja

Poleg prednosti, ki jih ima LPG v primerjavi z bencinom pri obrabi motorja, so še pomembnejše ekološke prednosti. Pri uporabi plina namreč sodoben motor (opremljen s katalizatorjem) v okolje izpusti povprečno 12 odstotkov manj ogljikovega dioksida, okoli 30 odstotkov manj dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida ter popolnoma nič svinca. Skupno torej tak motor kar pol manj onesnažuje okolje. Še večje razlike so pri starejših motorjih, tam je namreč lahko izpuh pri uporabi plina čistejši kar za 70 do 80 odstotkov.

Cena?

Cene predelav so odvisne od tega, za kakšen plinski sistem se odločimo, pa tudi od tega kakšen avtomobil si lastimo (štirivaljni, šestvaljni, turbo …). Cene se okvirno gibljejo med 800 in 1500 evri, zato ne gre za investicijo, ki bi se povrnila v trenutku. Glede na to, da so cene plina skoraj polovico nižje od cene bencina (okoli pol evra za liter), poraba pa le malenkost višja, gre za okoli 40-odstotni prihranek pri stroških goriva. Ob tem seveda vozilo še vedno lahko oziroma mora uporabljati bencin, saj originalni rezervoar ostane na svojem mestu. Vžig se vedno opravi na bencin, sistem pa samodejno preklopi na plin, ko so izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Seveda lahko voznik odloča, katero izmed goriv bo med vožnjo uporabljal.

Kaj pa varnost?

Bojazen, da bi nam v nesreči kot v filmu razneslo celoten avtomobil, je povsem odveč. Plinski rezervoarji so celo mnogo varnejši od bencinskih in to iz več razlogov. Izdelani so iz bistveno močnejših materialov, vsebujejo številne varnostne elemente (ventil za nadzor pritiska, ventil za regulacijo iztekanja goriva in ventil za avtomatično zaporo rezervoarja), pa tudi plin se pri požaru ne razlije. Pri močno povečanem pritisku varnostni ventil prične počasi spuščati plin in četudi ta zagori, gori v usmerjenem ognju ter ne eksplodira. Ravno tako se rezervoarja nikoli ne napolni povsem. In kje se rezervoar nahaja? Obstajata dve vrsti - prvo namestimo v prtljažnik svojega vozila (s tem je prtljažni prostor okrnjen), obstajajo pa tudi tako imenovani toroidni rezervoarji, ki imajo obliko rezervnega kolesa in jih namestimo na njegovo mesto. ADAC je na preizkusnem trčenju dokazal, da je zafira CNG, se pravi na metan, skoraj identično varna kot bencinsko gnana.

Kako ga pridobivamo?

Več kot polovico LPG-ja pridobijo pri ločevanju zemeljskega plina, ostali delež pa nastane kot produkt rafiniranja nafte in njenih derivatov. To pomeni, da s pridobivanjem plina dodatno ne obremenjujemo okolja, niti ne povzročamo dodatnih proizvodnih stroškov. Po ocenah se dandanes po svetu vozi okoli sedem milijonov vozil, predelanih na plin, trend pa postaja vse popularnejši. Prav zato se njihovo število iz dneva v dan veča tudi v Sloveniji, čeprav za večino evropskih držav po številu "plinsko" gnanih vozil še vedno močno zaostajamo.

Ne spreglejte