Elektronska zapora diferenciala z množico senzorjev poišče oprijem

Klasična terenska zasnova zahteva več vozniškega znanja in je precej neudobna

Listnate vzmeti, toge preme, reduktor in mehanske zapore diferenciala – "špere" so zagotovo elementi, ki terenskemu vozilu skupaj s štirikolesnim pogonom prinesejo pravo klenost za spopad z najtežjimi tereni – blatnimi jarki, peščenimi sipinami, kamnitimi useki in strminami …

A te pripomočke je za uspešno premagovanje vseh brezpotnih pasti za volanom seveda treba znati prav uporabljati, sicer se lahko hitro zgodijo tudi težke mehanske okvare in celo nesreče. In če se to zgodi bogu za hrbtom, daleč od zadnjega makadama, je lahko terenska avtomobilska avantura precej neprijetna. Taki, zdaj res že precej redki kleni terenci, kot sta na primer jeep wrangler in mercedes-benz razreda G so tudi relativno neudobni in precej potratni na asfaltnih poteh. Posledično torej ne ravno najboljša izbira za prvi avtomobil v družini. Taka vozila so preprosto preveč specializirana, da bi bila čisto vsakdanje uporabna.

Poleg tega terenska klasika prinaša večjo maso in zahteva bolj podkovanega voznika. Diferencialno zaporo je treba vklopiti pravi čas in jo pravi čas tudi izklopiti. Nepravilna uporaba, kot že rečeno, namreč lahko pomeni tudi konec vožnje zaradi strojeloma pogona. Je pa res, da je taka klasična terenska mehanika v pravih rokah skoraj neustavljiva in ob rednem vzdrževanju izjemno zanesljiva, a žal tudi precej draga.

Elektronika avto izvleče tudi brez klasične "špere"

Sodobnejšo cenejšo, lažjo in uporabniško prijaznejšo terensko alternativo pa predstavlja elektronika, ki zna z množico ABS-senzorjev in krmilno enoto hitro in učinkovito ugotoviti, katero kolo se vrti v prazno in pod katerim kolesom je oprijema več.

Signal zavori in preusmeritev navora se zgodita hipoma, vozniku pa tako ni treba razmišljati, kdaj bo potegnil ročico in vklopil ali izklopil zaporo. Koncentracijo torej lahko v celoti namenja vrtenju volana in dodajanju plina ter zavorne sile. Ena skrb manj. V teoriji se sliši odlično. Kaj pa v praksi? Tam, kjer škropi blato in se dviguje prah?

V blatu in snegu smo z novim fordom rangerjem preverili, ali sodobna elektronika lahko res učinkovito zamenja klasično "špero". Njegova elektronska zapora diferenciala je povsem suvereno nadomestila mehansko, a treba je vedeti, da je sicer zelo učinkovita elektronika vseeno nekako primernejša izbira za tistega, ki bolj kot ne občasno osvaja brezpotja. Za dvakrat na leto na sipine, pa izlet na kakšno vlako sredi Durmitorja ali pa dostavo nove zaloge bukovih drv na dedkov vikend v debelo zasneženo alpsko dolino …

Za povprečnega voznika, ki bo v življenjski dobi vozila dejansko le deset odstotkov skupnih kilometrov naredil na resnem terenu, je spodobna elektronska terenska podpora štirikolesnega pogona, taka, kot jo na primer ponuja ranger, naravnost idealna izbira. Podobne rešitve pa ponujajo tudi drugi proizvajalci.

Če pa živite v krajih, kjer je asfalt tako redek pojav kot sveža studenčnica sredi Sahare, potem …

… pa bo še vedno veljalo razmisliti o klasični pogonski zasnovi. To nam je zaupal tudi naš puščavski lisjak Miran Stanovnik. Za volanom wranglerja na pravem terenskem rodeu čez blatne kaše, začinjene z južnim snegom in debelimi prodniki, pa v praksi nazorno pokazal še Janez Marolt, inštruktor terenske vožnje in soorganizator edinega domačega terenskega spektakla – Slovenija offroad. V ekstremnih razmerah je mehanska zasnova pač manj občutljiva, pa tudi lažje popravljiva, saj veste: kladivo, izvijač, ključi in varilni aparat. Pri čipih in vezjih pa bo domači mojster v blatni in slamnati kolibi sredi ničesar le skomignil z rameni. Tega se zavedajo tudi pri Fordu, saj je rangerja na trgih Severne Afrike mogoče naročiti tudi z mehansko zaporo diferenciala, ki na evropskem tržišču ni na voljo, niti kot opcija ne.

Še vedno je kleni trenec, le varnejši, prijaznejši in udobnejši na asfaltu

In da ne bo pomote, tako opremljeni ranger še vedno upravičeno uživa status klenega terenskega vozila, ki se ne ustraši skoraj meter globoke vode in zna v klanec potegniti krepko čez tri tone težko prikolico.

Ima priklopljiv štirikolesni pogon, reduktor, elektroniko, ki učinkovito prevzema vlogo diferencialne zapore, je dovolj oddaljen od tal in je tudi pojavno tak, kot se od takega avtomobila pričakuje. Je zelo prepričljiv v mnogo postavkah, še najbolj pa v videzu in terenskih zmogljivostih.

O njegovih preostalih lastnostih in prepričljivi varnostni oceni pa smo že pisali v naši prvi vožnji in domači predstavitvi.