V kamnolomu smo se soočili z 90-tonskim hidravličnim velikanom

Za utiranje avtocestnih in železniških tras, za dnevne kope in kamnolome ter za rušenje megalomanskih zgradb …

Jasno je, da je več kot 800.000 evrov vreden stroj skonstruiran in narejen z namenom. Njegovo delovno okolje je tam, kjer ambiciozni gradbeni projekti sodobnega človeka naletijo na enormne in sila čvrste nežive strukture našega planeta. To je stroj, brez katerega bi, recimo, avtocestna trasa težko presekala kraški rob, kamnito pobočje orjaškega kamnoloma pa bi brez njegove pomoči težko spremenili v fini pesek in tudi iz pokopališča padlega newyorškega nebotičniškega dvojčka – "ground zera" – bi brez tovrstnih orjakov najbrž še zdaj odvažali jeklene in betonske ruševine. Hidravlični bager CAT 385B ME je s svojo močjo, storilnostjo in naborom opreme – različnimi izkopnimi žlicami, orjaškim, sedemtonskim kladivom, škarjami, grabilci, drobilnimi in palnirnimi žlicami – sposoben rušiti in ustvarjati tam, kjer tona ali kubični meter predstavljata toliko napora kot gram ali centimeter v vsakdanjem življenju zdravega odraslega človeka.

V enem dnevu lahko stroj "spije" toliko goriva, kot ga sodobna pasivna hiša potrebuje za sezonsko kurjavo …

Dejstvo je, da orjaška moč in storilnost tega hidravličnega velikana zahtevata tudi veliko količino goriva. Za primarni pogon skrbi orjaški šestvaljni prisilno polnjeni dizelski motor z močjo 397 kilovatov, ki žene dva hidromotorja, s katerima se stroj premika, dizelski agregat pa skrbi tudi za ustrezen pogon osrednjega hidravličnega sistema. Motor porabi med 50 in 70 litri goriva na uro, kar pomeni, da je stroj v težkih delovnih razmerah v enem obratovalnem dnevu sposoben "pogoltniti" tudi več kot 1.000 litrov goriva, kar je recimo enaka količina, kot ga sodobna pasivna hiša porabi v vsej zimi. Servis motorja in preostalih pogonskih komponent se opravlja kar na terenu. Predpisani servisni interval za menjavo motornega olja in filtrov je na vsakih 500 delovnih ur, hidravlično olje pa se zaradi odlične filtracije zamenja na vsakih 5.000 opravljenih ur.

Plazi se s 4,5 kilometra na uro, a če zmanjka poti, si jo pač naredi!

Največja hitrost tega orjaškega hidravličnega bagra je resda samo 4,5 kilometra na uro, a to doseže tudi tam, kjer je še hoditi težko. Bistveno impresivnejša pa sta njegova vlečna sila, ki znaša neverjetnih 590 kilonjutnov, in dejstvo, da je kljub svoji enormni masi sposoben preplezati marsikaj in delovati tudi povsem na prepadnem robu kamnoloma. Če poti ni, jo strojnik s sedemtonskim kladivom, riperjem in z žlico pač naredi. Podvozje, na katerem sta vpeti dve več kot šest metrov dolgi jekleni gosenici, med seboj oddaljeni več kot štiri metre, odlično kljubuje vsem terenom, od blata pa do kamnitih kraterjev in peščenih polj. Stroj je od tal oddaljen 90 centimetrov, njegova masa pa pod gosenicami v prah spremeni tudi kakšno večjo skalo, ki se je izognila strojnikovemu očesu. V delovnem radiju 360 stopinj stroj na ravni tal z zgibno roko doseže 13 metrov , največja višina nakladanj materiala znaša skoraj 11 metrov, maksimalna globina izkopa pa se giblje od dobrih sedem pa skoraj do 12 metrov, odvisno od tipa žlice in "booma" oziroma zgibne roke. Naravnost osupljiva je tudi njegova potezna sila kopanja oziroma sila na žlici, ki lahko doseže 470 kilonjutnov.

Upravljanje zahteva občutek za prostor, strojnik je z bagrom lahko natančen kot urar

Upravljanje takega stroja od strojnika seveda zahteva izreden občutek za prostor, saj zajetne dimenzije, gibanje v vseh smereh in velike sile lahko hitro privedejo do poškodb stroja in okolice. Strojnik Jožef oziroma Joža Črešnik, ki nam je v kamnolomu Velika Pirešica prikazal zmogljivosti bagra, težko gradbeno mehanizacijo upravlja že 16 let. Mojster hidravličnih ročic poudarja, da je občutek na hidravličnih ročicah tisti ključni dejavnik pri upravljanju take pošasti. Kako urarsko natančen je dober strojnik lahko s tem orjaškim strojem, pa si oglejte v zgornjem videoprispevku.

Transport stroja zahteva izredni prevoz in nekaj demontaže

Izredno zahteven in drag pa je tudi premik takega stroja z enega delovišča na drugo. Da je hidravlični bager CAT 385B ME lahko prišel recimo na cestno gradbišče nad Pijavo Gorico na cesti Ljubljana–Kočevje, so morali izvesti demontažo "booma", skrčiti razdaljo med gosenicami in stroj premakniti s pomočjo posebnega vlačilca in transportne ploščadi. Stroj se torej premika na delovišča, kjer zahtevnost del upravičuje stroške prevoza in obratovanja. Za izkop temeljev kleti za stanovanjsko hišo ne naročajte tega velikana, razen če ste si zaželeli klet dimenzij Postojnske jame v živi skali.