S starodobnim minijem prek Alp

Odločili smo se, da na pristen način prečkamo Alpe na vsej dolžini od Münchna do Marseilla. Brez sodobnega udobja, a s silnim vozniškim veseljem, kot ga ponuja nekdanji mini.

1 / 18

2 / 18

3 / 18

4 / 18

5 / 18

6 / 18

7 / 18

8 / 18

9 / 18

10 / 18

11 / 18

12 / 18

13 / 18

14 / 18

15 / 18

16 / 18

17 / 18

18 / 18

Zakaj s starim minijem?

Mini je ikona nekdanjega časa. Prvi pravi vozniško zanimiv majhen avtomobil, športnik, ki se je proslavil z zmago na reliju Monte Carlo. Avto, ki se danes zdi neuporabno majhen, a vendar avtomobil, ki ponuja pristno doživetje ceste, kot ga avtomobili z elektronskimi pomagali in veliko maso skorajda ne. Legendarni minijevski občutek gokarta smo se zato odločili preizkusiti na najbolj zavitih asfaltnih cestah, kar si jih je mogoče zamisliti – na alpskih prelazih.

Vseeno kje, pomembno je, da je zavito!

Kakšno pot izbrati na poti od najsevernejšega do najjužnejšega predela Alp, se je težko odločiti. Možnosti je na stotine in pravzaprav nobena ni slaba.

Mi smo izbrali eno od hitrejših in z dobrimi tisoč kilometri tudi eno najkrajših – prek Lihtenštajna in St. Bernarda do Milana in nato mimo Torina prek prelaza Montgenevre do idiličnega Briancona.

Tam smo si privoščili "obvoz" prek 2.109 m visokega prelaza Vars, ki se na severni strani ponaša s široko, zavito in odlično asfaltirano cesto, na drugi strani pa z ozko, grbinasto, bolj relistično podlago.

Stari ali novi mini?

Razlika v vozniškem veselju je v bistvu majhna, a je v filozofskem smislu velikanska. Novi mini ponuja več udobja, elektronskih pomagal, razvajanja s klimo in servom, česar v starem miniju seveda ne bomo našli. Novi se ponaša se z večjo močjo in pomočjo turbine, a tudi večjo maso. Je pa zato v starem miniju doživetje neposrednejše, pristnejše in večje, cesto doživljamo neposredno in to plačamo z bolečimi rokami, prepotenim hrbtom in seveda tudi manjšo aktivno in pasivno varnostjo. Vprašanje je, kaj nam pomeni več.

[video: 28809 / ]

Kaj početi in doživeti ob tej poti?

− Nemške avtoceste so eno od zadnjih svobodnih območij na svetu in skoraj edina legalna priložnost, da v odprtem prometu preizkusimo zmogljivosti in polno hitrost avtomobila. − Kava na idilični obali italijanskih jezer Maggiore, Como in Lugano ima poseben okus. − Nakupovanje v evropski modni prestolnici v Milanu, južno od Duoma, je doživetje zase, tudi če "nakupujemo" le z očmi (sopotnica bo postanek v Milanu gotovo znala ceniti). − Smučanje v Varsu je mogoče še pozno v pomlad, konec marca pa je tukaj tekmovanje v hitrostnem smučanju na najbolj strmi in najhitrejši progi v Evropi, ki dovoljuje hitrosti do 250 km/h. Kdor ima raje kolesarjenje, naj izbere datum, ko tod prirejajo Tour de France. − Skalne formacije La Baume (Sisteron) in kanjon Verdona so dovolj osupljiva znamenitost Provanse tudi za neplezalce. − Edinstveno bivanje z divjimi konji je v Evropi mogoče le na območju Camargue pri Marseillu. − Plezanje v Les Calanques na apnenčastih skalnih stolpih, ki rastejo iz morja, je primerno tudi za začetnike. − Plaže Saint-Tropeza niso daleč …

Praktične informacije

Vožnje, kot smo jo opravili – med Münchnom in Marseillem, je dobrih tisoč kilometrov, če pohitimo: za 12 ur. Seveda je narava dovolj osupljiva in ob poti dovolj zanimivosti, da se splača to pot opraviti v več dnevih in zraven premagati še kakšen prelaz. Stroški cestnin (italijanska in francoska avtocesta) je za 44 evrov, gorivo pa nas bo stalo kakšnih 150 evrov. Primeren čas je pozna pomlad, ko je ob prelazu Vars še sneg, obenem pa je na Azurni obali dovolj toplo za kopanje.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano