Prva kapitanka Adrie Airways: Moja največja strast je postala poklic

Alja Berčič Ivanuš prihaja iz letalske družine, zato je bila že od mladih let obkrožena z letali na manjših letališčih v Mostah in Lescah. V osnovni šoli je že razmišljala o poklicu pilotke, zato se je po končanem šolanju na gimnaziji Ledina v Ljubljani vpisala na strojno fakulteto z izbiro smeri pilot. Pri šestnajstih je opravila izpit za pilotko jadralnega letala, kot absolventka pa je nato pri Adria Airways eno leto delala tudi kot stevardesa. Leta 1999 se je zaposlila pri slovenski vojski, kjer je postala prva vojaška pilotka v Sloveniji. Po skoraj sedmih letih službovanja v vojski si je zaželela leteti z večjim in močnejšim letalom. Leta 2005 se je pridružila družbi Adria Airways. Kariero kopilotke je začela na 50-sedežnem potniškem letalu canadair regional jet CRJ200, po zahtevnem usposabljanju pa je zdaj postala prva kapitanka slovenskega letalskega prevoznika in začela leteti z letalom CRJ 200/900. Alja je pilotka in tudi mama, sama zase pa pravi, da to nista dva svetova, temveč en – njen svet.

Kaj vam pomeni letenje, vsak polet in dvig od tal? To je predvsem strast, ki je nato prerasla v poklic. Zelo rada ga opravljam. Všeč sta mi delovno okolje in dinamika našega poklica. Ko je deževen dan, bi iz pisarne cel dan gledala dež, v letalu pa sem že v nekaj minutah nad oblaki in uživam v toplem soncu. Morda imamo manj udobne stole, a zato toliko lepši razgled.

Pilotski poklic zahteva urejenost in skoraj špartansko disciplino. Ste taki tudi vi zasebno? Da, red imam zelo rada. Nered me dejansko tudi zasebno utruja.

Koliko ur letenja že imate za seboj? S športnim, torej jadralnim letalom sem preletela za okrog 250 ur, sicer pa imam s potniškim letalom za seboj dobrih pet tisoč ur. Če temu prištejem še okrog petsto ur z vojaškim helikopterjem, se številka že bliža meji šest tisoč.

Kako se razlikuje letenje v vojski in v civilnem letalstvu? To sta dva različna svetova, med katerima je težko vleči vzporednice. Osnove letenja so seveda iste, vsak tip letenja pa ima svoje zakonitosti in dinamiko.

Ste že kdaj leteli z akrobatskim letalom? Del usposabljanja v vojski so bile tudi osnove akrobatskega letenja. Danes cenim te izkušnje, ki jih civilni piloti med šolanjem sicer ne morajo izkusiti. To je seveda nekaj povsem drugega. Zaradi časa in denarja sicer ni bilo možnosti, da bi pridobila licenco akrobatske pilotke, toda osnove so mi znane.

Katera situacija je bila za vas na simulatorju med usposabljanjem najtežja? Največji pritisk in stres je bil zame končni kapitanski izpit. Ne zato, ker bi bil tako težak, temveč ker je od tistega trenutka odvisno vse tisto, kar si v karieri in med šolanjem gradil. To obremenitev sem si na lastna ramena seveda naložila sama. Najtežje je torej obvladati stres, da ti potem naloge stečejo, kot je treba.

Smo danes v mednarodnem letalstvu že tako daleč, da bi vi kot kapitanka samo zaradi svojega spola težje uveljavili avtoriteto? V letalstvu je hierarhija sicer določena, toda v pilotski kabini gre bolj za sodelovanje. Smo uigrana ekipa in le tako smo lahko kos vsem izzivom, ki jih letalstvo prinaša. Pazimo, da razpon avtoritete znotraj posadke ne bi bil prestrm, saj to ne prinaša dobrih rezultatov.

Ste imeli do zdaj med letom že kakšno tehnično okvaro? Manjše stvari se nam občasno zgodijo, to je del našega poklica. Na srečo do zdaj še ni bilo nobenih resnejših situacij. Zaradi tehničnega razloga se občasno odločimo za vrnitev na prvotno letališče, ker je to iz operativnega razloga najbolj smiselno. V letalstvu so primeri, ki zahtevajo takojšnjo vrnitev zaradi tehničnih razlogov, zelo redki.

Kakšen je vaš delovni urnik? Urnik imamo razdeljen v delovne bloke. Razporejajo nas znotraj omejitev delovnega časa. Včasih imamo relativno dolga delovna obdobja, ki lahko dosežejo tudi dvanajst ur. Na drugi strani nas čakajo tudi krajši delovni dnevi, ko letimo le do katerega izmed bližnjih letališč.

Ko se zjutraj prebudite in vas čaka jutranji let, najbrž takoj pogledate skozi okno in preverite vremenske razmere? Seveda, vremenske razmere tako doma kot na načrtovani destinaciji preverim že zjutraj med zajtrkom in ob kavici. Tako si že med potjo na letališče v glavi lahko izoblikujem določeno sliko, kaj me ta dan čaka med letom.

Kako na pilote vplivajo letalske nesreče, kakršne so se v zadnjem času zgodile najprej izginulemu malezijskemu in nato sestreljenemu potniškemu letalu nad Ukrajino? Nesreče se nas seveda tudi osebno dotaknejo. Piloti sicer vzroke za nesreče vedno analiziramo zelo tehnično in nekaj dni po nesreči jih ne dojemamo več čustveno. V nesreči iščemo dodano vrednost in kako bo vplivala na letenje v prihodnosti. Sploh v primeru nesreče v Ukrajini, kjer je posadka v letalu povsem nemočna, pa nas dogodek zagotovo zelo pretrese.

Kako gledate na prihodnost svoje kariere, se vidite kot kapitanka največjih potniških letal? Alja Berčič Ivanuš kot kapitanka airbusa A380, boeinga 777 … Sem relativno mlada kapitanka, zato sem za zdaj povsem zadovoljna. Teh vprašanj glede prihodnosti tudi sama pri sebi še ne odpiram. Nabiram izkušnje. Nikoli tudi ne veš, kaj ti prinese življenje in kako se lahko tvoja kariera obrne.

S kakšnim plovilom bi poleteli po koncu službe, recimo za svoj užitek? V preteklosti sem veliko letela s helikopterjem. Če bi šla moja kariera tako, kot sem si zamislila, helikopter v plovilo za prosti čas ne bi bil vključen. Če danes pogledam nazaj, bi si v prostem času zagotovo spet privoščila prav polet s helikopterjem.

Je mogoče po koncu službe povsem odklopiti letenje? Da, vsekakor je mogoče. Doma poskušam biti kar najboljša mama mojemu sinu, tako da mi takrat ni težko pozabiti na letalske službene obveznosti. Verjetno je tako pri vseh, ki doma poskušajo pozabiti na svojo službo.

Ste v trenutku, ko z letalom letite zasebno, lahko navadna potnica? Vsekakor, znam uživati tudi kot navadna potnica. Rada potujem in tudi kar pogosto letim v vlogi potnice. Takrat se prepustim drugemu osebju in uživam.