Nič več uvožene nafte, ta avtomobil poganja le čista slovenska energija

V Sloveniji je registriranih dobrih sto električnih avtomobilov, bo letos sledil pomemben preboj?

Prvi električni avtomobil smo na testiranje v naši redakciji sprejeli leta 2011. To je bil mali peugeot ion, pri katerem smo pod črto opozorili na visoko ceno več kot 40 tisoč evrov (v bencinski različici bi tak malček morda stal celo manj kot deset tisočakov) in slabo opremo ter s tem posledično neprimerno počutje voznika. Vprašali smo se, zakaj bi morali vozniki pri električnem avtomobilu sploh sprejeti take kompromise.

Po štirih letih se je električna mobilnost z mrtve točke premaknila tudi v Sloveniji. Takih vozil je v Sloveniji sicer še zelo malo (lansko jesen je bilo registriranih 120 električnih osebnih avtomobilov), toda vsaj tista uradna ponudba avtomobilskih uvoznikov bo letos postala mnogo resnejša.

Električni program bodo predstavili pri Renaultu in Volkswagnu, bržkone se tudi Ford dolgo ne bo mogel upirati in bo k nam kot alternativo brutalnemu mustangu z motorjem V8 pripeljal tudi električnega focusa. Kombilimuzine "golfovega" razreda bo v primerjavi z bistveno manjšim in manj zmogljivim ionom mogoče dobiti za dobrih 30 tisoč evrov. Žal v Slovenijo uradno še ne bo nissana leafa.

Na avtomobilskem izletu le piš vetra, šumenje listja in plahutanje ptičjih kril

Pred nami je bila precej strma in privlačno ovinkasta gozdna asfaltna cesta. Stali smo na mestu in čeprav je bil motor že prižgan, smo se z njim povsem spojili z zvoki narave. Piš vetra, šumenje listja in plahutanje ptičjih kril so pripravili zvočno kuliso našemu avtomobilskemu izletu. Toda ko smo z desno nogo odločno pritisnili stopalko za plin, smo se z mesta sunkovito odpeljali skoraj neslišno. Le tihi zvoki mehanskega trenja in ropot kamenčkov s ceste so dali vedeti, da smo se na nekaj zaporednih ovinkih odločili preskusiti možnost dinamične vožnje z električnim avtomobilom.

In to ni bil kak eksotični športni prototip, temveč navzven skoraj povsem običajna kia soul. Poganjal jo je električni motor z 81 kilovati, kar pri bencinski ali dizelski različici še zdaleč ne bi dišalo po skoraj športnih cestnih užitkih, pri električnih vozilih pa teoretični podatki dobijo drugo dimenzijo. Takojšen navor in brezstopenjski menjalnik, ki deluje zvezno in še bolj tekoče kot pri dvosklopčnih menjalnikih, preprosto navdušita in skupaj s solidno lego vozila na obrazu voznika narišeta nasmešek. Dinamično uživanje avtomobila v tišini?

Električni avtomobil s polno podporo nepogrešljivih "gadgetov"

Še pomembneje, v primerjavi s tistim ionom (in podobnimi takratnimi električnimi malčki) smo se v električnem soulu počutili kot v običajnem avtomobilu. Tokrat ni bilo treba sprejeti kompromisov, kajti soul je imel dodatke, kot so električno ogrevanje volanskega obroča, celo sedežev, samodejna klimatska naprava, navigacija, vzvratna kamera, zaslon na dotik in podobni danes vse težje pogrešljivi elementi modernih vozil.

Klimatska naprava ima vgrajeno tudi toplotno črpalko, ki povečuje doseg vozila z uporabo odvečne toplote iz hladilne tekočine, ki se uporablja za delovanje električnega pogona.

Zaradi dobre zaloge opreme med ovinki kljub električni zasnovi vozila nismo pogrešali nič bistvenega. Vsaj z izpuhi, glasnostjo motorja nismo obremenjevali okolja, doživeli pa smo drugačno vozniško izkušnjo. Soul je bil kakopak le nekakšen pilotski test, saj bo Kia električne soule v Evropo pripeljala v zelo majhnem obsegu (v Sloveniji ga za zdaj načeloma ni mogoče kupiti, glavni trg zanj je ZDA), zato pa so podobno zmogljive avtomobile k nam prej pripeljali drugi proizvajalci.

50-litrska posoda bencina danes že skoraj deset evrov cenejša kot lani

V zadnjih tednih smo poročali o strmem upadanju cen nafte na svetovnih trgih in s tem tudi vse nižjih cenah bencinskega in dizelskega goriva. Pred enim letom je bilo treba za 50-litrsko posodo neosvinčenega 95-oktanskega bencina v Sloveniji plačati 72, danes pa le še 63 evrov. Kdor bi letno prevozil 20 tisoč kilometrov, bi pri avtomobilu s porabo sedem litrov na sto prevoženih kilometrov zdaj na letni ravni plačal okrog 260 evrov manj.

Toda ali se zato električni avtomobil Slovencu že splača imeti?

Na našem testu se je poraba električnega soula gibala okrog 21 kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov.

Če bi upoštevali samo osnovno ceno električne energije osem centov za kilovatno uro, bi na sto kilometrov plačali 1,7 evra. Toda kdor bi soula polnil pretežno doma, mora upoštevati nekoliko višjo ceno elektrike. Vaš račun vsebuje tudi trošarine, davščine in stroške omrežitve. Te seveda plačate že sicer in niso odvisni od avtomobila, posredno pa končni račun vendarle zvišajo.

Zato smo pri stroškovni oceni električnega soula upoštevali ceno 12 centov, po kateri bi nas sto kilometrov vožnje stalo 2,5 evra. Bencinski ali dizelski soul s porabo sedem litrov bi nas pri isti razdalji stal dobrih osem evrov. Torej skoraj dodatnih šest evrov.

Na letni ravni bi torej račun za "gorivo" pri električnem avtomobilu znašal vsaj 1.200 evrov manj kot pri dizelski različici vozila.

Če ne bi bilo subvencij, se vložek v električni avtomobil realno ne bi povrnil

In pod črto? Dizelski 1,6-litrski soul CRDi s podobnim naborom opreme stane 21.990 evrov, evropska priporočljiva cena za električnega soula pa je 32 tisočakov. Če upoštevamo državno subvencijo pet tisoč evrov, bi se naložba v soula EV vseeno povrnila šele v obdobju od treh do štirih let. Če subvencij ne bi bilo, je električni avtomobil racionalna odločitev le za prave navdušence nad podobnimi vozili. Njihova maloprodajna cena je še vedno preprosto previsoka, obenem pa se tudi energijska gostota današnjih baterij ne more zagotoviti tolikšne zaloge energije kot 50-litrska posoda goriva.