Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
4. 12. 2014,
4.34

Osveženo pred

4 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Volvo Družinski Avtomoto Terenski Avtomoto Zgodbe strojev nesreča nesreča varnost

Četrtek, 4. 12. 2014, 4.34

4 leta, 3 mesece

Na poti do cilja brez smrtnih žrtev v novih avtomobilih Volvo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Na Švedskem smo bili priča dogodku, ko je novi volvo XC 90 pri 80 kilometrih na uro zapeljal s ceste v jarek. Namen? Novi modeli morajo zagotoviti, da v njih leta 2020 ne bo smrtnih žrtev.

Vision 2020: na videz nedosegljiv cilj, ki to, pravijo pri Volvu, ni

Lotta Jakobsson, profesorica z doktoratom na univerzi Chalmers v Göteborgu, sicer pa vodja razvoja varnosti pri Volvu, ima pred seboj jasen cilj: novi modeli morajo zagotoviti, da v njih leta 2020 ne bo smrtnih žrtev.

Zaveza Vision 2020 se sliši kot nedosegljiv cilj ali vsaj izjemno težko dosegljiv, a Lotta trdi, da je do neke mere naloga lažja, če je cilj tehnično preprost: nič žrtev in pika. Zaveda se tudi, da bo cilj težko doseči samo z rešitvami v avtomobilu. Nesreče oziroma njihov izid so namreč, v grobem, odvisni od treh glavnih dejavnikov: avtomobila, voznika in infrastrukture.

Švedska je država, kjer je splošno zavedanje ljudi na precej višji ravni od povprečja v Evropi (v svetu pa sploh). Glede voznikov in infrastrukture se zanaša na rezultate dogovorov med Volvom in švedsko vlado (leta 2008 so podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju zmanjšanja smrtnih nesreč in nesreč s težkimi poškodbami udeležencev na nič), pa tudi na dodatno usposabljanje voznikov, tako v vožnji kot v razumevanju varnosti v prometu.

Osnova sta teorija in statistika nesreč

Začeli so seveda s teorijo in izbrali tipičen neugoden primer omenjene nesreče. Analizirali so mogoče obremenitve, izhodiščna hitrost pa je bila 80 kilometrov na uro. Pri obremenitvah potnikov so uporabili odsluženega robota za sestavljanje karoserije, nanj namestili sedež in njegove gibe sprogramirali tako, kot naj bi se gibali sedeži pri takšni nesreči. Tako so dobili vrednosti pospeška in sile, ki deluje na telo, kar je bilo izhodišče za načrtovanje elementov varnosti v takšnem primeru.

Pri tem so, poleg že obstoječih sistemov (varnostne blazine …), skušali potnike še dodatno obvarovati. Na podlagi dobljenih rezultatov so določili dvoje: zmanjšati odmik telesa od sedeža in ublažiti silo, ki se prenese na sedež in posledično na telo.

Prepoznavanje konkretnega primera in varnostni ukrepi

Najtežje pri tej nalogi je bilo "naučiti" avtomobil prepoznati takšen primer, da bo znal pravilno ukrepati, kar jim je pri analizi primera vzelo veliko časa. Ko jim je uspelo prepoznati ključne tipične pokazatelje primera, ko vozilo zapelje s ceste v jarek, so določili ukrepanje vozila.

Za preprečitev odmika telesa so sedežnemu varnostnemu pasu dodali električni zategovalnik (pasu), ki reagira prej in manj sunkovito (a tudi z manjšo silo) kot pirotehnični zategovalnik, poleg tega je ta sistem tudi trajen, medtem ko je treba pirotehniko po sprožitvi zamenjati. Zdaj, ko je telo trdno v sedežu, je bilo treba zmanjšati silo, ki deluje nanj.

Rešitev je duhovita in dokaj preprosta. Avtomobil namreč pri takšnem primeru zelo verjetno poleti, ključni trenutek pa je, ko vozilo udari ob tla pri pristanku. Da bi to silo zmanjšali, preden zadane telo, so pod sedežem pustili prazen prostor, nato pa v sedežni nosilec vstavili deformabilen kovinski element.

Ta se pri še tako težkem telesu ne deformira, pri udarcu tal pa se: sedež se s tem približa dnu, deformabilni del pa prevzame dovolj veliko energije, da udarec na telo ne povzroča več poškodb.

Najbolj kritična poškodba v takšnem primeru je namreč poškodba hrbtenice, ki ima lahko ob morda razmeroma nenevarnem zletu s ceste tudi usodne posledice. Sistem pa so zasnovali tako, da prepreči prav te poškodbe.

Zanimivo pri tem je, da je celotna rešitev pravzaprav dokaj preprosta, deformabilen del sedeža je majhen kos kovine, ki ga je zlahka in poceni mogoče zamenjati z novim.

Razvoj varnosti je sestaven del razvoja avtomobila

To je torej le eden od novih prijemov pri Volvu za zmanjšanje poškodb pri pogostih resničnih nesrečah. Sicer pa na snovanje avtomobila gledajo izključno kompleksno in zadevo delijo v štiri skupine, ki se med seboj bolj ali manj prepletajo. To so varnost, prijaznost do okolja, intuitivnost (ergonomija) in videz. Vse štiri morajo zadostiti zastavljenim ciljem, a druga na drugo ne smejo vplivati negativno.

Štiri ključne skupine

Prva je zdaj že dobro znana zaveza, da leta 2020 v novih Volvih ne bo smrtnih žrtev ali težko poškodovanih. Zaradi prijaznosti do okolja so se razvojniki odločili, da bodo za najzmogljivejšo različico novega XC90 uporabili hibriden pogon.

Pri ergonomiji, ki neposredno vpliva na varnost, so se odločili na armaturno ploščo postaviti le osem gumbov, drugo so prepustili delu z veliko (pokončno) tablico, občutljivo na dotik.

Ključno vlogo pri četrti skupini igra nova platforma SPA, pri kateri je fiksna le ena razsežnost (med sprednjo osjo in sklopom stopalk), vse druge so prilagodljive, kar omogoča večji manevrski prostor tako za videz zunanjosti kot za vgradnjo vseh zahtevanih sklopov, od pogona do sistemov za varnost.

Dve svetovni novosti varnosti v XC90

Sistem za varnost potnikov v primeru, ko vozilo zapelje s ceste poševno v jarek, je prva svetovna novost na novem XC90. Druga je preprečevanje naleta z zaviranjem v križišču, in sicer v primeru, ko voznik zavija levo, a ne opazi nasproti vozečega vozila, avtomobila ali kolesarja. Sistem poleg omenjenih vozil prepozna tudi pešca, ki prečka cesto.

Tudi v tem primeru je šlo najprej za prepoznavanje situacije, kar je bila bolj zapletena naloga, in za ukrepanje, kar je bilo bolj preprosto, saj mora avtomobil v tem primeru "le" zavirati. Pa vendar – gre za prvi primer na svetu in upošteva pogoste primere trčenj v resničnih pogojih na cesti.

Serijska varnost na visoki ravni za doseganje cilja Vision 2020.

To je še eden od korakov k večji varnosti oziroma preprečevanju trčenja, ki so zdaj vsi združeni v en sistem in so pri XC90 serijski.

Vključuje namreč tudi preprečevanje naleta v koloni v mestu pri manjših hitrostih (ali vsaj zmanjšanje poškodb) z zaviranjem, preprečevanje naleta pri večjih hitrostih (prav tako z zaviranjem, a ob uporabi drugih, dražjih tipal), prepoznavanje kolesarjev in pešcev (tudi v temi) in zaviranje, pa tudi druge sisteme za preprečevanje trčenj.

Zdaj se menda zdi Zaveza 2020 lažje dosegljiva: korak za korakom in z reševanjem težav, ki jih Lotta in njena ekipa izluščijo na osnovi raziskav resničnih trčenj, predvsem njihovih vozil, a ne le teh. In nekaj zagotovo drži: podobne poti bodo ubrali tudi drugi proizvajalci, najprej seveda močna nemška konkurenca. A zdaj kaže verjeti: XC90 je danes najvarnejši športni terenec na svetu. To je zagotovo dobra popotnica pri prodaji.

Ne spreglejte