Moto-salon Milano 2007 - trendi

Po salonih v Parizu, Tokiju in Milanu je postalo dokončno jasno, kakšni so dvokolesniki, s katerimi se bomo vozili v prihodnjem letu in kakšni so trendi, ki bodo krojili njihovo prihodnost. Sezona 2008 prinaša motocikle, ki bodo lepši, zmogljivejši in uporabnejši kot kadarkoli. Revolucionarnih prirastkov moči in zmanjševanja mase tokrat ne bomo deležni, saj jih ustavljajo strožje ekološke norme, ki morajo zdaj ustrezati normi Euro3. Obenem pa revolucije ne potrebujemo, saj so najzmogljivejši motocikli že sedaj na meji obvladljivega. Kljub temu se trend večanja protornine nadaljuje, vendar le pri cestnih motociklih, pri tistih namenjenim brezpotjim pa je dokončno postalo jasno, da preveč ni vedno najbolje.

Motocikli so modni dodatek!

Tako lažje in močneje ni več edini kriterij izboljšav. Različni proizvajalci so se izboljševanja zmogljivosti in občutka za krmilom lotevali po svoje. Le zniževanje težišča z zniževanjem izpušnega sistema in vpeljevanje drseče sklopke proti poskakovanju pogonskega kolesa se zdi enoten trend. In pa seveda oblikovanje. Motocikli so postali tudi modni dodatek in zato je njihova oblika postala najmanj tako pomembna kot zmogljivosti. Tako se tudi japonski proizvajalci zdaj zatekajo k evropskemu oblikovanju. Oblika je še posebno pomembna pri slečenih motociklih, ki gredo v dve smeri. Ena so stretfighterji z vse večjo močjo in agresivnimi oblikami, druga pa križanje s supermoto motocikli, kjer gre za športnejšo komponento.

Superšportniki samo še za na pisto

Paradni konji skoraj vseh proizvajalcev so superšportni motocikli in zato je na tem področju največ tehnoloških inovacij in najizrazitejši trend večanja zmogljivosti in hitrosti. Vsekakor so s preprosto snemljivim delom zadka, ki drži tablico, luč in smernike vsi jasno pokazali, da so ti motocikli namenjeni dirkališču. Zaradi povečanja prostornine v svetovnem prvenstvu superbike pa sedaj tudi superšportni motocikli bistveno presegajo litrsko prostornino. In 1200 kubikov se sedaj pelje lahkotneje kot nekoč 900. Največja revolucijo v tem razredu prinaša prihod dveh proizvajalcev, ki smo ju doslej poznali v drugačnih, celo nasprotnih segmentih motociklizma: KTM in BMW.

Iz ceste v blato in obratno

Toda manjša revolucija se dogaja tudi na drugi strani, kjer v blatni segment vstopajo doslej izrazito cestni proizvajalci. Po tem, ko je pred leti to storila Aprilia in lani Benelli, sta letos še Moto Morini in Moto Guzzi. Dočakali pa smo tudi velikopotezno vrnitev legendarne yamahe tenere in honde transalp. Trenda sta tukaj dva, večanje moči enovaljnikov, kot na primer KTM 690, in zmanjševanje moči dvovaljnikom kot nov BMW-jev GS. Pravi (tekmovalni) hardenduri pa seveda ostajajo okoli 450-kubičnih centimetrov, kamor je vstopil tudi BMW. Pri cestnih terencih je seveda več še vedno bolje, saj je jasno, da se večinoma vozijo po utrjenih podlagah, zaradi česar dobivajo tudi vse več komponent športnih motociklov.

Hibrid = bencin + elektrika

Še ena veliko večja revolucija se šele napoveduje v obliki elektičnih pogonov. V prihodnjem letu bo tako na ceste zapeljal prvi električni skuter in hibridni trikolesnik: piaggio mp3 HyS. Kombinacij bencinskega in elektro motorja smo pri avtomobilih že vajeni, zgodba se ponavlja pri motociklih. A ta piaggio ni zanimiv le zaradi pogona, ampak tudi ...

Štirikolesnik s kolesi, ki se nagibajo

... zaradi prednjih dveh koles, ki se v ovinkih nagibata. Glede na naraščanje števila koles na vozilih, ki se peljejo in nagibajo kot motocikel, pa bo v prihodnje očitno potrebno bolje definirati pojem motocikla. Trikolesnika piaggio MP3 in BRP-jev spyder sta že realnost, Yamaha pa obljublja hibridni štirikolesnik tesseract, ki se bo peljal kot motocikel.