Izpoved voznika sistema Uber: Plačajo me manj, a imam zato toliko več strank

Jezna konkurenca, a zadovoljni uporabniki

Sistem javnih prevozov Uber še naprej polarizira javnost v številnih evropskih mestih. Na eni strani se njegovi nasprotniki kopičijo zaradi kapitalske moči ameriške startup družbe in agresivnega vstopanja na posamezne trge, na drugi strani pa z učinkovito mobilno platformo navdušuje uporabnike in iz dneva v dan privablja več strank. Ker je Uber za uporabnika tako preprost, učinkovit in pregleden, se bodo tradicionalne taksi službe Uberju (ali podobni rešitvi) dolgoročno najbrž težko uprle.

"Uber mi plača manj, a ker imam zaradi njega toliko več strank, sem vseeno na boljšem"

"Po pravici povedano delati za Uber ni bolje kot za kakšno drugo zasebno taksi družbo. Tu namreč zaslužim manj, a po prihodu Uberja večina strank uporablja njihovo storitev. Drugim prevoznikom število strank pada, zato sem se odločil za spremembo. Zdaj delam več, toda na koncu dneva šteje količina zasluženega denarja," nam je povedal Constantin, eden od več kot 20 tisoč voznikov sistema Uber v Londonu, kjer smo vse bolj odmevni sistem javnih prevozov preizkusili v praksi.

Na mobilni telefon smo si že doma naložili Uberjevo aplikacijo. Predhodna registracija na računalniku nam je vzela le nekaj minut. Vnesti je bilo treba število kreditne oziroma debetne kartice, ki pozneje služi za opravljanje negotovinskega plačila. Po prijavi v mobilno aplikacijo so se na telefonu izrisali zemljevid središča Londona in razpoložljivi Uberjevi vozniki v naši bližini. Zadoščal je klik na eno izmed avtomobilskih ikon in čez tri minute nas je Constantin že čakal pred vrati hotela.

Bi bilo lahko naročanje taksija oziroma prevoza še bolj preprosto?

Vozniki podobni slovenskim espejem, v avtomobilu sedijo tudi po 12 ur dnevno

O odlični uporabniški izkušnji, ki je največja globalna moč Uberja, seveda niti nismo dvomili. Bolj nas je zanimala druga plat, kakšni so torej pogoji dela za Uberjeve voznike. Ti so prav tako licencirani, vsaj v Londonu pa so pogoji za pridobitev licence enaki kot za preostale taksi službe.

"Dnevno delam osem, deset, tudi dvanajst ur. Če je to tvoja glavna služba, moraš veliko delati. Uber zagotavlja le delo, vse preostalo si moramo plačati sami," nam je povedal romunski voznik, star dobrih 30 let, ki nas je sprejel v svojem škoda superbu.

Uber voznikom zagotovi le ustrezen mobilni telefon z naloženo aplikacijo, vse preostalo pa morajo urediti sami. Torej kupiti avtomobil, ga registrirati, plačati gorivo, skrbeti za ustrezno čistočo in podobno. Vozniki so podobni slovenskim espejem, saj je njihov prihodek dejansko bruto plača, od katere pa morajo odbiti različne dajatve, prispevke in stroške.

"Kdor dela deset ur, lahko kot voznik Uberja zasluži 3.500 evrov mesečno"

"Če delam dnevno po deset ur, lahko tedensko zaslužim od 800 do 900 funtov. Temu moram seveda odbiti vse stroške, ki v povprečju tedensko znašajo 300 funtov. To je kar spodoben zaslužek in odlična priložnost predvsem za tiste, ki se preselijo sem," je razlagal Constantin, ki se je iz Bukarešte v London preselil pred petimi leti.

Če njegovemu prihodku odštejemo stroške, lahko mesečno zasluži okrog 2.500 funtov oziroma 3.500 evrov. Za drag London to sicer ni bajen zaslužek, omogoča pa spodobno preživetje.

Iz Bukarešte se je v London preselil pred petimi leti. Sam pravi, da bi veliko raje živel doma v Romuniji, a mu gospodarstvo tu daje več možnosti za zaslužek.

Ob koncu vožnje le stisk roke, plačilo in pošiljanje računa s popolno specifikacijo opravi aplikacija

Medtem nas je Constantin že pripeljal nazaj pred vhod v hotel v londonskem predelu Kensington. Med potjo smo na njegovem mobilnem telefonu lahko spremljali svojo lokacijo, ustrezno izbiro trase vožnje pa bi lahko ves čas spremljali tudi na aplikaciji svojega telefona. Če bi tega povezali s Constantinovim, bi lahko v avtomobilu celo zamenjali glasbo.

Ko je bilo vožnje konec, nam po žepih ni bilo treba brskati za drobižem in skrbeti za plačilo. Constantinu smo dejansko le stisnili roko, se mu zahvalili za jutranjo vožnjo in izstopili iz superba. Za plačilo je poskrbela aplikacija. Z enim klikom smo s petimi zvezdicami le še ocenili voznika, enako je Romun pred tem storil tudi za nas. Da, pri Uberju tudi voznik lahko oceni uporabnika.

Še preden smo prišli do vrat hotela, smo prek elektronske pošte že dobili račun za našo vožnjo, zemljevid opravljene vožnje in celotno specifikacijo opravljene storitve. Torej čas vožnje, prevoženo razdaljo in cenovno razdelitev storitve.

Naša vožnja je trajala 18 minut in 21 sekund, prevozili pa smo 6,4 kilometra. Cena za opravljeno storitev je znašala 10,27 britanskega funta oziroma 14,5 evra.

Kako si voznik in Uber razdelita dobiček?

Osnovna cena v Londonu znaša 2,5 funta, nato pa Uber za vsako prevoženo miljo računa 1,25 funta in za vsako prevoženo minuto še dodatnih 15 penijev. Minimalna cena storitve znaša pet funtov oziroma sedem evrov. Od tega jih vozniku pripada 80 odstotkov, preostali delež kot provizijo zasluži Uber.

"Ko je povpraševanje po prevozih zelo veliko, se cene lahko tudi podvojijo. Uporabnike aplikacija na višjo tarifo opozori, a marsikdo to spregleda. Toda v povprečju smo približno trikrat cenejši kot tradicionalni londonski taksiji," nam je že prej med vožnjo povedal Constantin. Čeprav vsi vozniki, ki stopijo v sistem Uberja – predvsem priseljenci upajo na dober zaslužek –, niso zadovoljni tako kot Romun, gre v uporabnosti sistema verjetno iskati organizacijo urbane mobilnosti v naši prihodnosti.

"To je po Facebooku najbrž naslednja velika stvar. Sistem je veliko bolj učinkovit kot tradicionalni črni taksiji. Ljudje nas dobijo v dveh minutah. Uber bo težko ustaviti. Če bi ga prepovedali v Londonu, bi protestirali tudi uporabniki," poudarja eden izmed 20 tisoč voznikov Uberja v Londonu.