Georg Gedl – mož, ki je Dolenjcem oblikoval uspeh in Roberta Lešnika poslal v svet

Retrospektiva sanj v preddverju slovenske tovarne počitniških sanj

Avla poslovne stavbe Adrie Mobil bo v naslednjih tednih sijala v tradiciji nezgrešljivih oblik, originalnih skic ovalne prikolice z modro črto, pa prvega integriranega avtodoma in drugih oblikovalskih idej, navdihov ter drznih linij in podob, katerih čas morda šele prihaja. Vrata v svet svoje izjemne kreative, talenta in predvsem življenjske vedrosti ter neverjetne energije je namreč skozi razstavo Retrospektiva sanj odprl zdaj 70-letni oblikovalski guru Georg Gedl. Ni naključje, da je razstava njegovih oblikovalskih sanj postavljena v novomeški tovarni, kjer izdelujejo bivalne prikolice in avtodome, za mnoge počitniške sanje, sanje o svobodi odprte ceste, potovanjih …, saj je Gedl v zadnjih 20 letih poskrbel, da so počitniška vozila slovenske znamke kupce po v vsej Evropi prepričala tudi s podobo, v kateri se zrcalijo energija in izkušnje karizmatičnega oblikovalca.

Na njej skozi skice in risbe, ki so nastale v obdobju štirih desetletij med letoma 1975 in 2015, razkriva zgodovino oblikovanja vozil iz Novega mesta, od projektov IMV pa do najsodobnejših počitniških vozil Adrie Mobil. Na njej je mogoče videti tudi skice njegove velike ljubezni, starodobnikov, kot jih kot oblikovalec vidi in ustvarja sam. To je svojevrsten, avtorski spomenik avtomobilskim klasikam. Zanimivo, Gedl je tudi zbiratelj avtomobilskih klasik. V svoji zbirki jih ima prek 800, čisto pravih, le da niso v merilu 1:1, temveč pomanjšani, modelčki, torej. Prvega, ferrarija, pa je kot avtomobilski navdušenec in ljubitelj tehnike, ki je že kot majhen deček raje kot k maši zavil ob železno cesto občudovat parne lokomotive, leta 1968 kupil v Nemčiji in ima ga še danes.

Ob modelčkih pa ima tudi izjemno bogat arhiv katalogov avtomobilskih proizvajalcev iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Iz njih je kot mladenič požiral tehniko in oblikovanje. V njegovi zbirki pa je okoli 4000 katalogov, med njimi tudi od avtomobilskih znamk, ki danes sploh več ne obstajajo, denimo od izraelskega proizvajalca Sabra.

Od audija pa do prikolice z ravno streho in do sanj o velikem poslu, ki jih je v obleganem Sarajevu odnesla vojna

Od audija pa do prikolice z ravno streho in do sanj o velikem poslu, ki jih je v obleganem Sarajevu odnesla vojna Prav poseben pečat je denimo z unikatno barvno kombinacijo in grafiko dodal seriji VAN bivalnikov Twin Git iz Adrie Mobil.

Ti predstavljajo svojevrsten, drzen odklon od druih poslikav tovrstnih bivalnih kombijev. Gedl je serijo Git s svojevrstno grafiko in tudi multimedijsko notranjo opremo, kljub temu da je podoba karoserije nastala v Torinu, povzdignil nad konkurenco.

Še večji pečat pa je pustil v sedemdesetih letih, ko je med drugim ustvarjal pod okriljem podjetja IMV iz Novega mesta. Znamenita slovenska ovalna prikolica z ravno streho (1978) in modro črto na boku v svetu karavaninga še danes velja za nezamenljivo ikono. Dediščina Gedla je izjemna, tudi TAM-ov avtobus je nastal pod njegovim svinčnikom, pa spajkalnik Iskra ter mnogi drugi izdelki, ki so bili v svojem času prepoznavni tudi zaradi oblike, so svojo podobo dobili na risalni deski Georga Gedla.

Zastavi je pomagal pri yugu in yugu floridi, delal je tudi za Škodo in leta 1991 v Sarajevu v TAS-u uspešno prezentiral projekt za veliki Volkswagen, ki je bil potrjen, a ga je odnesla vojna, saj je nemško ekipo skupaj z idejami iz obleganega mesta na varno poneslo vojaško transportno letalo.

Spominja se, da sta z ženo že računala, kaj vse bosta naredila, dokončala hišo, ko sta izvedela, da je Volkswagen potrdil njegove predloge glede novega golfa, potem pa je zazvonil telefon: "Oglasil se je nemški direktor prodaje pri Volkswagnu in mi povedal, gospod Gedl, čez dve uri odhajamo na letališče. Jugoslovanska vojska nas bo evakuirala iz Sarajeva."

Vselej vedri Gedl se tudi tokrat temu spominu nasmeji: "Kot bi sanjala o loteriji, da boš zadel milijone."

Danes denimo tudi malokdo ve, da je v BMW muzeju v Münchnu razstavljena študija BMW turbo in še ena taka v New Yorku. Obe je namreč pomagal oblikovati prav on. Bil pa je tudi v oblikovalski ekipi, ki je ustvarila audija 80.

Ko v Kikindo pride povabilo iz Nemčije, na vložišče kasarne v Prizrenu pismo od Američanov, na koncu pa se v Novem mestu sodelovanje zapečati od steklenici viskija

S svojo življenjsko zgodbo, katere rdeča nit je seveda tesno prepletena tudi z vzponom avtomobilske industrije dolenjske prestolnice, je Gedl na odprtju razstave požel kar precej navdušenja in spontanih aplavzov. Njegov prodor med velikane avtomobilske industrije spremljajo številne zanimive anekdote. Samo na podlagi prek Atlantika poslanih skic mu je veliki Chrysler poslal ponudbo za šolanje v ZDA. Med služenjem vojaškega roka si je z ameriškimi avtomobilskim velikani dopisoval kar prek vojaške pošte in ko so iz Forda ter General Motorsa v kasarno v Prizrenu začeli prihajati paketi s katalogi, je jasno moral na zagovor. "Oficir mi je zažugal, češ kaj ti je, da si z Američani dopisuješ po vojaški pošti," se smeje spominja Gedl in pove, da so vsi v častniki v kasarni pozneje k njemu hodili po informacije o avtomobilih in po nasvete, katerega si je vredno kupiti. V švicarski reviji leta 1969 objavljene risbe o mladem talentu iz Jugoslavije pa so bile dovolj, da je na domači naslov v Kikindo prišlo pismo iz Audija s ponudbo za službo. Leta 1970 je Gedl tako kot 25-letni oblikovalec kariero začel v Audiju, nadaljeval pri BMW-ju. Potem pa je prišla ponudba iz Novega mesta, vizionar Juri Levičnik je ob rastočem IMV-ju potreboval oblikovalca in na poti iz Nemčije na dopust v Kikindo se je pri njem ustavil Georg Gedl.

"Ob steklenici jacka, ki širi žile, kot mi je pojasnil Levičnik, sem poslušal o bodočih projektih IMV, nov kombi, pa prikolice … Odločil sem se za prihod v Novo mesto, saj je bolje biti prvi na vasi kot zadnji v mestu. Ni mi bilo žal," se selitve v Novo mesto iz velikega BMW-ja spominja Gedl.

Pri tem velja omeniti, da je iz Bavarske seboj v dolenjsko prestolnico, kjer so takrat prvi dostavnik v celoti razvit in narejen v Jugoslaviji karoserijsko oblikovali še z lesenimi kladivi. Gedl pa je iz BMW-ja s seboj prinesel vse nove tehnike tudi modeliranje iz mavca: "Po receptu oziroma vse, kar sem se v BMW-ju naučil, sem apliciral pri razvoju v Novem mestu." Tudi z njegovo pomočjo je dežela cvička postala gospodarska zibelka Slovenije.

Robert Lešnik je v njegovem stanovanju prvič v roke vzel pravi oblikovalski flomaster – magic marker

Gedl je bil v svoji karieri mentor mnogim oblikovalcem, rad dela z mladimi in deset let je predstavitveno tehniko, renderje tudi predaval na ljubljanski fakulteti za oblikovanje. V začetku devetdesetih je prvi prepoznal izjemen talent današnjega mednarodno najbolj prepoznavnega slovenskega oblikovalca Roberta Lešnika, ki kot vodja zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benzu piše novo ero tega proizvajalca. Ob njem pa je napredoval in na pot uspešne kariere stopil tudi Marko Jevtič, Slovenec v oblikovalski ekipi nove škode superb.

Gedl se dobro spominja, kako so se Robertu Lešniku zasvetile oči, ko je v njegovem stanovanju v Mariboru prvič v roke prijel pravi oblikovalski flomaster, magic marker. Spominja se tudi začetka njegove kariere v Volkswagnu, ko je na njegov faks prišel dopis za Roberta, v katerem ga je Volkswagen obvestil, da so se za čimprejšnjo ureditev njegovega delavnega dovoljenja zaradi njegove kakovosti in pomena za znamko obrnili celo na nemško ambasado v Sloveniji. Prav Gedl pa je bil tisti mož, ki je na slovito akademijo School of Design of Pforzheim University odnesel risbe s podpisom Roberta Lešnika in mu v Maribor na željo rektorja univerze prinesel prijavne pole.

Robert je odšel na sprejemne izpite, med 400 kandidati naravnost blestel in začel svojo pot, ki ga je danes ponesla do zvezd. Georg Gedl si nikakor ne lasti zaslug na poti do njegovega uspeha, pravi, da je Robert to dosegel sam kot človek izjemnega talenta in kakovosti, je pa ponosen na to, da je lahko pomagal toliko, kolikor je bilo v njegovih močeh.