Fotozgodba reli Ypres: belgijska tradicija, dirkaška kultura in slovenska zamujena priložnost

Belgijski reli zagotovo ne cveti po naključju Reli Ypres ima servisno cono postavljeno v starem mestnem jedru mesta Ieper.

Reli je na visoki mednarodni ravni sicer še vedno poln strasti, zanesenjaštva in prvinske ljubezni do avtomobilske tehnike, a obenem je tudi velik posel. Nemogoče je primerjati položaj športnega avtomobilizma v državi, kot je Belgija, in v Sloveniji. Na eni strani že zaradi tradicije, ki jo Belgijci znajo dobro kovati. Na dirkah vozijo njihovi legendarni vozniki, reli Ypres je letos potekal že dvainpetdesetič in zaradi tega mesto Ieper tri dni dobesedno živi z dirko. Mestne oblasti tudi dovolijo zapreti osrednji stari del mesta.

Reli v njihovi javnosti uživa ugled in privablja tudi bogatejše pokrovitelje, prinaša pozitivno zgodbo, omogoča veliko organizacijsko ekipo, a zagotovo privablja tudi organizacijske prostovoljce s polno mero delovnega zanosa. Zato belgijski reli cveti, reli Ypres pa spada med največje klasike evropskega prvenstva.

Evropsko prvenstvo kot valilnica svetovnih prvakov prihodnosti

Belgijci gostijo evropsko prvenstvo, ki ima v zadnjih letih sicer spremenljivo raven konkurence v skupni razvrstitvi in malo voznikov, ki se odkrito borijo za naslov evropskega prvaka. Na drugi strani pa se je EP uveljavilo kot valilnica mladih talentov. Torej golobradih fantov, ki so polni motivacije, dobro fizično in psihološko pripravljeni in so vključeni v večletni načrt razvoja.

Pri tem izstopajo predvsem tovarniški in zasebni vozniki Opla, kjer letos izstopajo dirkači, kot so Nemec Marijan Greibel, Anglež Chris Ingram in Poljak Lukas Pieniažek. Pred tremi leti je kot neznani Francoz v tem istem prvenstvu vozil Stephane Lefebre, danes pri 24 letih že mladinski svetovni prvak, tovarniški voznik Citroëna tudi na svetovnem prvenstvu ter nova vzhajajoča zvezda francoskega relija.

Dirkalni citroën DS3 R5 francoskega voznika Stephana Lefebra. Pred leti se je kalil v evropskem prvenstvu, zdaj je že Citroënov tovarniški dirkač.

Za uspeh na mednarodni ravni morajo dirkači hitro stopiti iz lastnega območja udobja

Za preboj v svetu avtomobilskega športa je danes nedvomno treba stopiti iz lastnega območja udobja. Zaradi kompleksnosti relija, številčne konkurence in zelo raznovrstnih pogojev med posameznimi reliji imajo mladi vozniki dolgoročne programe. Prvi nastop na specifični dirki, kot je reli Ypres, vozniku ne daje možnosti za uspeh. Ingram, ki je bil v Belgiji drugi med dvokolesno gnanimi avtomobili, je tam vozil že tretjič in pred štartom to odkrito izpostavil kot svoj glavni adut. Mladi vozniki se na velike dirke pogosto prijavijo samo za popis proge, ne pa tudi za dejansko dirko.

Ne le tovarniške ekipe, tudi zasebniki znajo v Belgiji poskrbeti za lično in čisto servisno cono, prostor za sprejem gostov, pokroviteljev, prijateljev ...

Belgijci za tradicijo poskrbijo, Slovenci pač ne

Tako kot Belgija ima tudi Slovenija v avtomobilskem športu dolgo tradicijo. Prvo dirko so naše ceste gostile že pred več kot sto leti, prva samostojna pa je bila organizirana leta 1924. Toda razlika je med drugim tudi ta, da Slovenci z lastno tradicijo veliko slabše ravnamo.

Na naših relijih se pristojni ne spomnijo, da bi na odprtje pripeljali velika imena iz zgodovine avtomobilskega športa – na primer Braneta Kuzmiča, Aleša Pušnika, Andreja Vidica –, letos so se odgovorni izjemno zlahka odpovedali tudi 38-letni tradiciji relija Saturnus. To je bila blagovna znamka, ki niti več uradno ne predstavlja tovarne žarometov z ljubljanske Letališke ceste, temveč edina prava preživela blagovna znamka slovenskih avtošportnih dirk, ki so jo nekoč zlahka prepoznale tudi naše babice in dedki. Torej javnost v najširšem pomenu besede.

Dirkalnik vodilnega v državnem prvenstvu v reliju so morali žal predčasno odpeljati nazaj v Slovenijo. (foto: Josef Petru)

Humarjev clio zaradi izgubljenih sovozniških zapiskov ostal v servisni coni Sovoznik Florjan Rus med pripravo zapiskov za belgijski reli Ypres. Takrat so zapiski še bili v rokah slovenske posadke ...

Že tretjič letos smo imeli na štartu dirke za evropsko prvenstvo v Belgiji tudi slovensko posadko. Aleks Humar kot štirikratni državni prvak in vodilni v skupnem seštevku letošnjega državnega prvenstva v Belgiji prav zaradi zgoraj omenjenih dejstev realno ni imel resnejših možnosti za uvrstitev v prvo peterico med dvokolesno gnanimi dirkalniki, toda že prvi nastop trenutno vodilnega in najbolj prepoznavnega aktivnega domačega dirkača je z vidika učenja in odmevnosti zelo pomemben. Taki nastopi dajejo panogi, gledano tudi iz vidika javnosti, nepogrešljivo težo. Za voznike iz slovenskega okolja je namreč že prihod na tako dirko velik uspeh.

Humar na reliju kljub dolgim pripravam žal ni niti štartal. Približno dve uri pred štartom je iz dirkalnika, ki je bil parkiran v servisni coni v družbi mehanikov, neznano kam izginil zvezek s popisom devetih različnih hitrostnih preizkušenj. Kot sovoznik je uradno odgovornost za izginotje, ki ga sicer ni znal nihče pojasniti, prevzel Florjan Rus.

Video: Akcijski posnetki relija Ypres v Belgiji:

Slovenska javnost ni dobila zgodbe o borbenosti in nepopustljivosti, ki sta osnovna elementa relija

Žal se nista odločila za vnovičen popis trase iz nekaterih posnetih hitrostnih preizkušenj, počasno vožnjo prek neznanih odsekov, morda štart le drugi dan relija prek pravila SupeRally. Vožnja bi bila seveda nevarna, izgubila bi tudi veliko časa in še kako dodatno mesto v skupni razvrstitvi. Toda ko se izkušnje šele nabirajo in ko gre tudi za postavitev slovenske zastave na velikem mednarodnem reliju, vendarle ne šteje vsaka sekunda.

Slovenska javnost tako ni dobila zgodbe o borbenem duhu in dirkaški nepopustljivosti, temveč poleg relija po Kataloniji leta 2000 – Darko Peljhan je s sovoznikom takrat zaspal na štart drugega dneva dirke – enega najbolj bizarnih odstopov slovenske reli posadke na velikih mednarodnih dirkah.

Novi ford focus RS tudi že kot trening vozilo tekmovalnih posadk iz Belgije, kjer ima Ford precej veliko prisotnost v avtomobilskem športu.

Se slovenska krovna zveza AŠ2005 torej upravičeno čudi, da na svoje tiskovne konference ne privabi niti enega novinarja?

Krovna zveza za avtošport AŠ2005 je prejšnji teden razpisala tiskovno konferenco o stanju slovenskega avtomobilskega športa in neustreznega položaja v primerjavi z drugimi panogami iz vidika preboja mladih voznikov. Na njej naposled ni bilo predstavnika niti enega slovenskega medija.

Mladih talentov, ki bi se danes uveljavljali doma in gledali proti tujini, ni veliko. Boštjan Avbelj dominira na krožnih dirkah, a se za zdaj še ni preizkusil v reliju, Tim Novak pa se je letos podal v uveljavljeni Oplov pokal v Nemčijo. Toda to očitno ni dovolj. Pomanjkanje skrbi za tradicijo, za organizacijo dirk v središčih z veliko gledalci (pozitivni primer nedavnega relija Ajdovščina) in predvsem višji športni apetiti vodilnih oseb domačega avtošportnega trga, onemogočajo postavitev avtomobilizma višje na zemljevidu slovenskega športa.

Na levi zasebni, na desni tovarniški Oplov dirkalnik adam R2. Trenutno je vodilni avtomobil evropskega prvenstva, Opel pa uspešno kali mlade talente. Lani Šveda Emila Berqvista, letos izstopata Chris Ingram in Marijan Greibel.

Čeprav že dolgo ne dirkata več, javnost še vedno najbolje pozna Braneta Kuzmiča in Andreja Jereba

Zato se danes že z nostalgijo spominjamo obdobja pred slabimi desetimi leti, ko je takrat vodilni slovenski avtomobilski športnik Andrej Jereb začel dokaj konstantno nastopati na relijih svetovnega prvenstva, ko je javnost v njegovih predstavah videla skok iz območja udobja (vožnje po snegu in z bistveno manj izkušnjami na makadamski podlagi) in postopni preboj na mednarodno sceno. Podobno bi lahko trdili tudi za športni program Kuzmiča v osemdesetih letih.

To sta bili obdobji, ko je imel avtomobilski šport v Sloveniji najvišjo veljavo in tako Jereb kot Kuzmič sta v širši javnosti še danes najbolj prepoznavna slovenska avtomobilska dirkača.

Je to res zgolj naključje?   

Belgijski navijači so prišli tudi s fotografijami slovenskega voznika Aleksa Humarja in želeli njegov podpis.

Čeprav Humar ni vozil, so na velikem zaslonu v servisni coni kazali posnetke njegove vožnje iz kvalifikacijske hitrostne preizkušnje.

Belgijska ženska posadka v škodi fabii R5.

Belgijsko mesto Ieper enkrat na leto dobesedno živi skupaj z relijem.

Peugeot 208 R2 mariborske ekipe Oktan Sport, ki ga je do petega mesta med dvokolesno gnanimi avtomobili za EP pripeljal madžarski voznik Lazslo Nemet.