Električno vozilo proti telefonu: smarta polnili vsak drugi, iPhone vsak dan

Ali končna izkušnja uporabnika ruši mite o omejeni uporabi električnih avtomobilov?

Drugo ob drugo smo postavili tehnološki napravi, ki sta odvisni od električne energije. Na eni strani električnega smarta fortwo kot primer enega izmed pionirskih (pri)mestnih avtomobilov za razvoj urbane električne mobilnosti, ki utegne v veliki meri tudi k nam prinesti vzdržen model najema avtomobila, in na drugi priljubljeni telefon iPhone 5S.

Zanimala nas je izkušnja končnega uporabnika, ki v marsičem pričakovano ruši številne mite o vsakdanji omejeni uporabi električnih avtomobilov. Postavili smo si vprašanje, ali je spremembo vozniških navad med avtomobili s klasičnim in električnim motorjem mogoče primerjati s spremembo uporabe nekdanjih "ceglastih" in preprostih mobilnih telefonov z današnjimi energijsko požrešnimi pametnimi mobilniki.

Potrošniki smo delno že navajeni na odvisnost od električne energije

Tako pri električnem avtomobilu kot modernem pametnem telefonu se mora namreč uporabnik, ki ni pripravljen na kompromise, temveč hoče izkoristiti ves potencial svoje naprave, navaditi na odvisnost od električne energije. Podobno je tudi pri prenosnih računalnikih ali tablicah, kjer je pri nakupu med pomembnejšimi lastnostmi prav avtonomnost baterije.

Enako je tudi z dometom oziroma dosegljivostjo. Upamo si trditi, da je sredi delovnega dne ostati s prazno baterijo, odrezan od vseh sodobnih komunikacijskih povezav, enako neprijetno, kot če v avtomobilu zmanjka energije. Predstavljajte si na primer, da se električni mrk v bateriji telefona zgodi na letališču, vi pa imate prav v telefonu shranjeno QR-kodo elektronske vozovnice. Nerodna reč, kajne?

Na doseg avtomobila in baterije v mobilniku vplivajo številni dejavniki

Kar zadeva porabo pri enem in drugem porabniku, je zadeva prav tako podobna. Višja ko je v električnem avtomobilu hitrost oziroma tempo potovanja vključno z zahtevnostjo trase poti in porabniki v obliki luči, klime itd., večja je poraba energije in krajši je domet.

Podobno je s telefonskim energijskim dometom oziroma dosegljivostjo v urah. Več ko je prenesenih podatkov, zagnanih aplikaciji in sprejemnih korekcij glede na položaj v omrežju, več energije potrebuje vaš telefon.

Glede na komunikacijski ritem in zahteve urbane mobilnosti smo zato preverili, kako se v praksi obnese energijska zaloga obeh.

Povprečen delovni dan z električnim smartom in iPhonom

Na povprečen delovni dan smo primerjali uporabo mobilnega telefona in električnega smarta. Baterijo telefona smo čez noč napolnili stoodstotno, v avtomobilu je bila baterija pred odhodom proti službi napolnjena 80-odstotno. Več kot dovolj za mirno vožnjo proti službi, ki je oddaljena 21 kilometrov.

Obe napravi smo uporabljali brez zadržkov. Že pri zajtrku smo v času avtomobilskega salona v Parizu preverili elektronsko pošto, poslali nekaj sporočil in prebrskali okrog deset spletnih strani. Med vožnjo proti Ljubljani smo smarta vozili s hitrostjo okrog sto kilometrov na uro. Kaj bistveno več jutranja prometna konica na primorski avtocesti seveda tudi ne dopušča.

Pogled na enega izmed dveh merilnikov nad sredinsko konzolo je razkril, da omenjeno hitrost vzdržujemo s 50-odstotno obremenjenostjo 55-kilovatnega električnega motorja.

Baterijo avtomobila smo dopolnili v pol ure, energije smo imeli dovolj še za dva dneva

Že sredi dopoldneva je bilo jasno, da bo več skrbi povzročilo stanje baterije v iPhonu kot v električnem smartu. Tega smo ob prihodu v službo parkirali na bližnjem javnem polnilnem mestu in po dobre pol ure je bila baterija v smartu že povsem napolnjena.

Vanj smo pretočili 9,1 kilovatne ure električne energije. Avtomobil s polno baterijo smo nato parkirali, razpoložljiv doseg dobrih 90 kilometrov pa nam je zadoščal za vse načrtovane potrebe tistega in tudi naslednjega dne.

Z mobilnim telefonom je bilo drugače. Sprejemali smo klice, bili v stiku z našim novinarjem na pariškem avtomobilskem salonu, čakali so nas tiskovna konferenca, snemanje intervjuja, branje elektronske pošte …

Za osem domačih "žeht" se z avtomobilom peljemo okrog 90 kilometrov

Iz spodnje tabele je razvidno stanje baterije pri smartu in iPhonu na enega izmed delovnih dni. Ko smo električnega smarta prevzeli s polno baterijo, je bilo na voljo dobrih 17 kilovatnih ur električne energije.

To je približno toliko, kot jih porabi domači pralni stroj pri osmih povprečnih pranjih mešanega perila. Za osem domačih "žeht" se torej peljemo okrog 90 kilometrov daleč.

S seboj nosimo polnilec za mobilni telefon in izkoristimo vsako prosto vtičnico – bomo kmalu pripravljeni enako sobivati tudi z električnimi avtomobili?

Še pred nekaj leti smo večinoma uporabljali precej preprostejše mobilne telefone, ki so bili namenjeni le klicem in pošiljanju kratkih sporočil. Na njih je bilo spletnega brskanja le za vzorec, Facebook, Twitter in podobna socialna omrežja nam takrat še niso narekovala vsakdanjega ritma uporabe elektronskih naprav. Baterije so brez vmesnega polnjenja posledično zdržale več dni.

Danes je drugače. Vzdržljivost baterij se med najbolj priljubljenimi pametnimi telefoni sicer razlikuje in iPhone zagotovo spada med tiste, ki so energijsko najbolj požrešni, toda v povprečju je treba pametne mobilnike polniti vsaj enkrat dnevno.

Potrošniki smo se vseeno prilagodili. Tisti, za katere je mobilni telefon nepogrešljiv ali celo službeno sredstvo, s seboj v torbi ves čas nosijo ustrezen polnilec. Pri naši naravi dela je treba pogosto na terenu izkoristiti vsako prosto vtičnico. Najdemo jih na hodnikih, v skritih kotičkih na letališču, mobilnik redno polnimo tudi v avtomobilu.

Bomo na enak način čez deset let že pripravljeni na sobivanje z električnimi avtomobili?

Polnjenje telefona deluje v vsaki vtičnici, javna infrastruktura polnilnic električnih vozil še ni zanesljiva in dovolj dobro razvita

Toda če se vrnemo k enodnevni uporabnosti električnega avtomobila in iPhona, določene razlike pri uporabniški izkušnji vendarle obstajajo. Ko začne energije zmanjkovati v mobilniku, lahko potrebno energijo zagotovi čisto vsaka vtičnica. Vsaka soba ima vsaj eno ali dve, in če imate pri roki polnilec, težav ne bi smelo biti.

Pri električnih avtomobilih je (še) drugače. Ko smo hoteli smartovo baterijo napolniti na javni polnilnici na Vrhniki, je informacija na internetu razkrivala prosto polnilno mesto, tudi napis na napravi je napovedoval možnost polnjenja.

Toda ko smo hoteli začeti polnjenje, smo na telefon prek SMS dobili obvestilo o nedostopnosti te polnilne naprave. Tudi po več poskusih nam ni uspelo. Ker je bila v bateriji še velika zaloga električne energije, večjih nevšečnosti ni bilo. Naključni mimoidoči voznik, ki bi na podobno polnilnico računal kot na podaljšanje dosega svojega vozila, bi se lahko znašel v bolj neprijetnem položaju.

Dolgoročno se bodo razmere seveda izboljšale. Direktiva Evropske komisije državam članicam, med njimi seveda tudi Sloveniji, narekuje vlaganje v širitev mreže javnih električnih polnilnic. S tem naj bi se presekal gordijski vozel, ko se državne institucije pred vlaganji izgovarjajo na premajhno število električnih vozil, proizvajalci in končni uporabniki pa na nerazvito infrastrukturo.