Brez rok po ljubljanski obvoznici: vožnjo in prehitevanja smo prepustili tesli S (video)

Samodejna vožnja danes kot futuristična tehnologija, v prihodnje ključni element prometne varnosti

Na semaforiziranem križišču ob koncu Dunajske ceste v Ljubljani, tik pred levim ovinkom proti obvoznici oziroma hitri cesti H3, smo pred rdečo lučjo na semaforju sedeli v Avantcarovi tesli S. Prek velikega zaslona infozabavnega vmesnika smo z nekaj kliki vklopili sistem Autopilot, ob zeleni luči zavili proti obvoznici, hitrost nastavili na sto kilometrov na uro in vožnjo prepustili avtomobilu.

Tesla je samodejno ohranjala varnostno razdaljo do avtomobilov pred nami. Ko smo vklopili levi smernik, je avtomobil brez našega posredovanja rahlo zavrtel volanski obroč na levo in se vključil na sosedni prometni pas. Vožnjo je nadaljeval z enakomerno hitrostjo in brez težav držal smer v dolgem levem ovinku. Ko smo dohiteli počasnejše vozilo, smo spet vklopili smernik in avtomobil je suvereno in varno prehitel počasnejši avtomobil.

Avtomobil je tako suvereno in brez posredovanja, ki bi vozniku že po nekaj sekundah predal ves nadzor, peljal več kilometrov. Ob tišini električnega avtomobila in zanj značilni prijetnosti vožnje smo bili o prihodnosti samovozečih avtomobilov prepričani še veliko bolj trdno kot pol ure pred tem.

Prihodnost samodejne vožnje rdeča nit avtomobilske industrije

Vsi največji avtomobilski saloni, in letošnji v Ženevi ne bo nikakršna izjema, so v zadnjem obdobju v znamenju novih tehnologij povezljivosti in samodejne vožnje. Ta je postala eden glavnih elementov načrtovanja prometne varnosti v dolgoročni prihodnosti. Dnevi, ko bo avtomobil znal prevzeti osnovno nalogo voznika in po cesti peljati samodejno, se nam morda zdijo še oddaljeni in namenjeni bolj prihodnjim generacijam, toda zavedanje, kako velik preskok je svet avtomobilov na tem področju doživel samo v zadnjih petih letih, dokazuje silovit razvoj.

Autopilot je uradno asistenčni sistem, a pri Tesli Motors kupcem očitno zaupajo

Pri tem je seveda treba poudariti, da kljub zelo neposrednemu imenu Autopilot ta sistem v tesli zaradi zakonskih zahtev še vedno opravlja funkcijo asistenčnih sistemov in uradno ne ponuja samodejne vožnje. Tudi tovrstna vožnja zato ni v skladu z zakonom, ki za zdaj uradno zahteva prisotnost voznikovih rok na volanskem obroču.

Od avtomobilskih proizvajalcev je odvisno, kako dolgo avtomobil zadrži nadzor, preden ga vrne vozniku. Očitno pri Tesli Motors zaupajo svojim kupcem, da bodo sisteme uporabljali odgovorno. Zgornji video smo posneli predvsem za nazoren prikaz tehnologij in naprednih asistenčnih sistemov, ki danes že obstajajo in delujejo na zavidljivi ravni.

Bosta nova mercedes razreda E in audi A8 kos izzivu Silicijeve doline?

Trenutno je prav tesla S avtomobil, ki neuradno samodejno vožnjo obvlada najbolje. Konkurenčni evropski premium avtomobili – na primer mercedes-benz razreda S –znajo ohranjati varnostno razdaljo in smer, a voznika brez nadzora pustijo precej krajši čas in obenem še ne prehitevajo sami. Električni avtomobil iz ZDA bo položaj vodilnega ponudnika obdržal vsaj do prihoda novega mercedesa razreda E in novega audija A8, ki oba napovedujeta velik pomen tehnologijam samodejne vožnje. Izziv iz Silicijeve doline je vsekakor velik.

Kako deluje sistem Autopilot?

Tesla je začela lani oktobra modele S opremljati z naborom kamer, senzorjev in radarjev, ki so postal osnova sistema Autopilot. Američani so takrat lovili zaostanek za evropsko avtomobilsko konkurenco, a jo dejansko nato prehiteli po desni. Tesla ima naprej usmerjen radar in kamero, dvanajst senzorjev dolgega dometa za določanje prostora 4,8 metra okrog avtomobila in natančni digitalno nadzorovan električni zavorni asistenčni sistem. Autopilot deluje do hitrosti 150 kilometrov na uro in uporablja štiri osnovne module – položaj GPS, kamero, radar in senzorje.

Pri Tesli Motors priznavajo, da je obdobje popolnoma samostojno vozečih avtomobilov oddaljeno še več let, a zato svoj današnji avtomobil primerjajo s sistemom avtopilota v letalih. Tudi tam ga piloti vklopijo, ko so razmere stabilne in predvidljive in ko posegi pilota niso potrebni. Podobno je na cestah, kjer se tesla še posebej dobro obnese na avtocestah in regionalnih cestah (za dobro delovanje je dovolj že ena zadovoljivo vidna smerna črta), v primeru kompleksnejših križišč v mestih pa sistem še ni povsem zanesljiv.

Tako kot je samodejno letenje zagotovilo varnost letalske industrije, ga bo nekoč tudi samodejna vožnja na cestah, trdijo Američani.

Ko avtomobil med vožnjo spoznava ceste in voznikove navade

Eden pomembnejših poudarkov ženevskega avtomobilskega salona – če seveda odmislimo bencinske (bugatti chiron) in električne (rimac concept one) superšportnike ter trendovske crossoverje v vseh avtomobilskih razredih – bosta tudi avtomobilska povezljivost in nadgradnja avtomobilske umetne inteligence.

Spet primer tesle S: kdor jo na primer vozi po Ljubljani, danes iz kilometra v kilometer vpliva na njeno delovanje v domačem okolju. Vse podatke o vožnji namreč avtomobil shranjuje na oddaljen strežnik Tesle Motors, in ko se naslednjič peljemo po istem odseku, avtomobil okolico, konfiguracijo ceste in naš način vožnje že bolje pozna.

Enako velja tudi za povezovanje avtomobila v pametna prometna omrežja in izkoriščanje že danes dosegljivih podatkov. Zemljevid vgrajene navigacije z rdečo obarva tiste ulice in ceste, kjer v tistem hipu nastajajo prometni zastoji in tako je mogoče proti svojemu cilju voziti še posebej učinkovito in hitro.