Ponedeljek, 28. 11. 2016, 10.15
7 let, 1 mesec
Kako se pelje najnovejša toyota?
Toyota C-HR: bo na cesti res boljša kot audi Q3?
Prvo srečanje z avtomobilom, narejenim posebej za Evropejce. C-HR prepriča z dizajnom in popolno predanostjo vozniku. Zanimiv in živahen bo hud tekmec drugim majhnim križancem. Brez pomanjkljivosti ne gre.
Kako uspešen v primerjavi s tekmeci?
Mali križanci - ni jih malo in vsak od njih ponuja vsaj eno edinstveno lastnost. Je to pri C-HR videz ali vozne lastnosti?
Še preden sem sedel za volan, sem pomislil na to, kako bi se Toyotin novi adut znašel na našem velikem primerjalnem testu majhnih križancev. Verjamem, da bi bil C-HR več kot kompetenten tekmec ustaljenim predstavnikom segmenta.
V sklopu prvih prevoženih kilometrov, ki jih je zaznamovala izključno urbana vožnja, je prepričal z okretnostjo in jasnim zanimanjem za športno vožnjo, ki pa je tokrat ostala bolj ali manj v ozadju.
Veliki primerjalni test desetih kompaktnih križancev
To je toyota, s katero Japonci prvič resno napadajo Evropo
C-HR z veseljem vzame zavoj in se v njem počuti dobro – verjetno zato, ker je Toyota njegovo podvozje podvrgla obsežnim testiranjem na Nürburgringu, najbrž najzahtevnejšem dirkaško-asfaltnemu pasu.
Prvi mož razvoja je dirkač, a je C-HR tudi zelo udoben
"Kot glavni inženir sem se zavzemal za to, da bi avtomobil zares natančno sledil voznikovim željam. Voznikove vnose spremlja linearna odzivnost, ki nam jo je uspelo prenesti na krmiljenje, pospeševanje in zaviranje. Za merilo najboljših voznih lastnosti segmenta smo vzeli audi Q3. Verjamem, da se C-HR pelje bolje," je dejal Horoyuki Koba.
Kljub temu poročam o uresničitvi napovedi glavnega inženirja projekta. Hiroyuki Koba, dirkač v prostem času, je namreč obljubil vozniško odličen avtomobil – najboljši v segmentu.
Medtem ko tega zaradi premajhnega števila prevoženih kilometrov na odprtih cestah ne moremo zanikati ali potrditi, velja, da C-HR prepriča z nadpovprečno natančnim krmiljenjem in tenkočutno nastavljenim podvozjem. To se je občasno odlično upiralo tlakovanim ulicam Madrida, brez večjih prenosov tresljajev v kabino pa je opravilo tudi z luknjami.
Udobje je prva pozitivna lastnost, ki jo podvozje ponudi kot dokaz dobro premišljenega koraka nasproti tekmecem enega najhitreje rastočih segmentov. Obenem smo tudi pri nižjih hitrostih in ob pogostih obiskih krožišč zaslutili jasno kimanje športnosti.
Kabina – sodobna in preprosta jasno sporoča svoje poreklo
Kabina je podrejena vozniku, kar potrjuje že blag naklon armaturne plošče. Vse je na dosegu roke, hodi menjalnika so nešportno dolgi, a tudi natančni. Vozniški položaj je dober in razumljivo visok. Počutje v sprednji vrsti ni utesnjeno, presenetljivo pa je, da je razmeroma veliko prostora namenjenega tudi tistim v drugi vrsti.
Dobra protiutež agresivni karoseriji je razmeroma umirjena, a sodobna kabina s prosto stoječim zaslonom vmesnika, ki je občutljiv na dotik in trendovsko štrli iz armaturne plošče. Kakovost večine materialov je glede na segmentno povprečje na zelo visoki ravni, kot je Toyota obljubila že pred letom dni.
Zadaj presenetljivo veliko prostora, ven se vidi malo
Zadaj bodo zlahka sedeli tudi višji – veliko je prostora za noge in povsem dovolj za glave. Oblika pa terja očiten davek pri preglednosti. Toyota je v zameno za videz koncepta to pač vzela v zakup in s tem se bodo morali sprijazniti tudi kupci. Občutek zadaj je torej kljub prostorni klopi razmeroma utesnjen. Potniki se morajo zadovoljiti z izjemno majhnim stranskim oknom.
Inženir, ki jo je naredil, ima bencin v krvi
Hiroyuki Koba, prvi inženir projekta, je avtomobil prvič sam peljal pri desetih letih. Je ljubiteljski dirkač (ob koncih tedna sede v dirkaško izvedbo toyote GT86) in eden redkih glavnih inženirjev, ki je bil med nastajanjem in testiranjem avtomobila tudi del vozniške ekipe.S svojim znanjem in sposobnostjo tenkočutnega zaznavanja najmanjših sprememb vozne dinamike je vozne lastnosti C-HR pilil tudi na Nürburgringu.
Proti koncu našega pogovora je celo nekoliko opustil značilno trdno obrambno držo in priznal, da je njegov sanjski avtomobil Mercedesova srebrna puščica – dirkalnik formule ena W 196 iz sezone 1954/55.
Boljšega človeka za implementiranje športne filozofije v vozilo, ki bo za Toyoto izrednega pomena v Evropi, si prvi mož Toyote Akio Toyoda, tudi sam športni zanesenjak, ne bi mogel želeti.
Kljuka zadnjih vrat je posrečena in integrirana v skrajni del okvirja. Ker je nameščena razmeroma visoko, je manjši otroci ne bodo dosegli. Odprtina za vstop in izstop iz vozila je razmeroma velika, je pa zato odpiralni kot vrat toliko manjši. Dostop tako ocenjujemo kot povprečen.
Prvi vtisi so pozitivni, vzbudili pa so velike apetite po preizkusu na domačih, slovenskih cestah, kjer se bo, o tem smo prepričani, C-HR znašel pred novimi izzivi – tudi športnimi.
Toyotin sklop elektronskih varoval safety sense bo v C-HR med drugim vključeval tudi veliko serijskih sistemov. Na primer sistem samodejnega vzdrževanja varnostne razdalje, opozorilnik pred nenamerno zapustitvijo voznega pasu, sistem samodejnega nadzora dolgega snopa žarometov, sistem prepoznavanja prometnih znakov in sistem samodejnega zaviranja tudi v primeru nevarnosti trka s pešci.
Križanec bo na voljo kot hibrid ali pa ga bo poganjal 1,2-litrski bencinski turbomotor s štirimi valji. Takšnega smo preizkusili tudi mi – 116 "konjev" je razmeroma živahnih (z lahkim vozilom nimajo veliko dela), največ veselja do vrtenja pa pokažejo pri nižjih hitrostih.