promet
Petek, 26. 5. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Prometni kolaps kot svarilo pred poletjem?
Promet kot zrcalo družbe: zakaj gledamo nesreče in povzročamo 20-kilometrske zastoje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,95
12
Vsaka prometna nesreča razbije rutino mimovozečega, pritegne njegovo pozornost in zadosti njegovi radovednosti. Posledica so dolgi zastoji zaradi opazovanja. Dars zastore okrog razbitih avtomobilov postavlja le ob najhujših nesrečah. Je včerajšnja nesreča s 24-kilometrskim zastojem svarilo pred poletno prometno sezono?
Na primorski avtocesti v smeri proti Ljubljani je bilo vozišče včeraj zaradi nesreče popolnoma zaprto od 8. do 9.30 ure, nato je bil promet sproščen po odstavnem pasu, ob 11.30 so bile posledice v celoti odstranjene in promet sproščen. Do takrat je tam nastal več kot 20 kilometrov dolg zastoj.
Koliko zaščitnih ograd ima Dars in kdaj jih postavi?
Včerajšnja prometna nesreča na primorski avtocesti, ko se je pri Vrhniki zjutraj zgodilo verižno trčenje sedmih vozil in je zaradi tega nastal kar 24 kilometrov dolg zastoj, je bila opomin pred prihajajočo poletno turistično sezono. Od junija bodo slovenske avtoceste, med njimi predvsem primorski in gorenjski krak, spet obremenjene do skrajnosti.
Med rutinsko vožnjo vse, kar ni enako vsak kot drugi dan, pritegne pozornost
Obenem je včerajšnji dogodek pokazal, da za nastanek dolgih zastojev sploh niso potrebna vzdrževalna dela ali prometna nesreča. Iz Ljubljane proti Vrhniki se je namreč v nasprotni smeri prav tako vila dolga kolona vozil, ki so pri Vrhniki upočasnila in si ogledovala prizorišče nesreče na nasprotni strani avtoceste.
Očitno med vsakodnevno rutinsko vožnjo vse, kar ni običajno ali enako večini drugih dni na poti, lahko pritegne pozornost in ob gostem prometu tudi vpliva na pretočnost. Kadar so prometni tokovi posebej močni – včeraj je bil zaradi praznika v Avstriji in Nemčiji močno povečan prav promet iz smeri proti Kopru – se zastoji pojavijo zelo hitro. Tudi v prejšnjih letih so se zgolj zaradi opazovanja že pojavljali do deset in več kilometrov dolgi zastojev.
Gasilci opozarjajo: Pred nesrečo je bilo razvrščanje zgledno, na nasprotni strani avtoceste - tam so gasilna vozila prav tako hitela na pomoč - je bilo veliko slabše. Fotografija to dokazuje. V tujini že ob prvem strjevanju prometa vzpostavi prosti pas v sredini ...
Prometno-informacijski center (PIC) že za to soboto opozarja pred povečano gostoto prometa iz smeri Hrvaške proti Avstriji. Prometno obremenjena bo tudi naslednja sobota (3. junij), ko se začnejo počitnice na Poljskem, v Avstriji in v večjem delu Nemčije. Zaradi praznika v Italiji bo pred mejnimi prehodi s to državo povečan promet s tovornimi vozili. Glavna poletna prometna turistična sezona pa se po predvidevanjih PIC začne v sredini junija.
Psihologinja: V avtu se počutimo kot v domači dnevni sobi
"Vsekakor je promet zrcalo družbe in nam pomeni naše širše zaznavno polje. Ko smo v avtomobilu, se počutimo kot doma v dnevni sobi. Zato smo tam tudi bolj agresivni in nestrpni, na tako vedenje pa je treba opozarjati," je za Siol.net povedala psihologinja Mateja Markl iz Agencije za varnost prometa (AVP), ki del rešitve vidi tako v zaščitnih ogradah prizorišč prometnih nesreč kot tudi stalnem opozarjanju na nevarnost tovrstnega početja.
Psihologinja Mateja Markl z Agencije za varnost v prometu.
Takšna radovednost pripelje do dolgih zastojev, povzroči pa lahko tudi dodatne nepotrebne trke. Med opazovanjem dogajanja na drugi strani ceste smo na promet manj pozorni, slabše sprejemamo dražljaje in smo slabše odzivni. Podobno kot bi za volanom govorili po telefonu.
"Ljudje si želimo imeti veliko število informacij, saj imamo tako svoja dejanja oziroma svoj položaj bolj pod nadzorom. Zato tudi opazujemo nesreče. Vse, kar je drugače, nas pritegne. Kot posamezniki podcenjujemo tveganje in precenjujemo lastne sposobnosti in korist. Če se nam mudi v službo, se nam zdi samoumevno, da pospešimo in vozimo hitreje kot sicer. Ko se vračamo zvečer z zabave, ne želimo tam pustiti avtomobila in smo se zato za volan pripravljeni usesti tudi pod vplivom alkohola," dodaja Marklova.
"Pogled na nesrečo nas nekoliko poživi, predrami, čeprav hkrati seveda tudi potre," pravi socialni psiholog Matej Černigoj.
"Kaos, konflikti in nesreče nas poživijo ..."
"Čeprav po eni strani težimo k urejenosti in miru, nas takšno življenje lahko tudi otopi in vodi v pomanjkanje občutka smisla. Kaos, nesreče, konflikti, čeprav si jih zavestno nihče ne želi, nas po drugi strani poživijo, zbudijo naše potenciale, tako posameznikov kot skupnosti. Ob nesrečah ljudje stopimo skupaj, saj nas druži isti cilj: stvari spet urediti," razlaga socialni psiholog Matej Černigoj.
O psihološki povezanosti prometnih nesreč in opazovanja je podobno razglabljal tudi angleški profesor Eric Wilson. Ta je celo trdil, da lahko opazovanje nesreč pripomore k boljšemu počutju. Wilson je namreč opozoril na tezo, da se v trenutku, ko vidimo nesrečo drugih, zavemo lastne minljivosti. Takrat se oddahnemo, da v nesreči nismo udeleženi sami, in za vsaj nekaj časa se intenzivneje posvetimo svojim bližnjim.
"Pogled na nesrečo nas nekoliko poživi, predrami, čeprav hkrati seveda tudi potre. Tukaj ne gre za naslajanje nad nesrečo drugega, ampak za to, da nas nesreča spomni na lastno ranljivost in minljivost, da ob pogledu nanjo za nekaj trenutkov pozabimo na vsakodnevne skrbi in dolgočasne rutine, ki nam odžirajo energijo, saj se v primerjavi s smrtjo ali invalidnostjo zazdijo nepomembne," je dodal Černigoj.
Pristojni so že večkrat poudarili, da bi bilo treba več vložiti v izobraževanje otrok in njihovo boljše spoznavanje s prometom. Danes osnovnošolci opravljalo kolesarski izpit, nato pa do starosti 16 oziroma 18 let in stika z avtomobilom nimajo prometnega izobraževanja.
"Prometna vzgoja je eden izmed elementov, ki mora rasti z osebo. Vanj se vključujemo že ko smo v vozičku, ko začnemo hoditi, smo na kolesu in podobno," pravi Merklova iz AVP.
Primer dobre prakse je vseslovenski program Varno na kolesu, ki je v letošnjem šolskem letu povezal blizu 90 šol oziroma kar tri tisoč šolarjev. Sodelujoči osnovnošolci s pomočjo poučnih nalog spoznavajo cestnoprometne predpise, morebitne nevarne točke v prometu, kolesarsko opremo in hkrati odkrivajo zabavno plat kolesarjenja kot rekreativnega športa.
12