Luka Koper želi do leta 2015 povečati promet na dobrih 21 milijonov ton

Med drugim predvidevajo podaljšanje obale kontejnerskega terminala, širitev tirnih kapacitet, nov glavni vhod in kamionski terminal. Prispevek k dolgoročni stabilnosti delovanja Petletni strateški načrt družbe Luka Koper in skupine Luka Koper, ki ga je že sprejel nadzorni svet družbe, so v tem tednu objavili tudi na straneh ljubljanske borze, v četrtek pa ga je uprava Luke že predstavila tudi finančnim analitikom in predstavnikom vlagateljev. Strateški načrt po besedah predsednika uprave Luke Gregorja Veselka temelji na uravnoteženosti pristaniškega, logističnega, poslovnega in institucionalnega sistema, z njim pa naj bi prispevali k dolgoročni stabilnosti delovanja in razvoja celotne skupine Luka Koper, kakor tudi lokalne skupnosti in slovenske logistike nasploh.

Pristanišče strateškega nacionalnega pomena

Ambicija Luke v tem obdobju je postati vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope. Dodano vrednost pristanišča naj bi dosegli s tehnološko optimiziranimi procesi ter raznolikostjo blagovnih skupin.

Pri zasledovanju dolgoročnih ciljev razvoja Luka Koper izhaja iz dejstva, da je pristanišče v Kopru edino slovensko tovorno pristanišče, ki je strateškega nacionalnega pomena in multiplikativno vpliva na razvoj drugih gospodarskih dejavnosti tako v lokalnem kot v državnem prostoru.

Med trženjske cilje za prihodnje obdobje so poleg že omenjene rasti prometa v dokumentu navedli cilja razvoja storitev preko rasti in uravnoteženosti pretovorne in skladiščne dejavnosti, spodbujanja distribucije ter poudarek na Ro-Ro prometu in projektnih tovorih.

Cilja na okrepitev vloge v Sredozemlju

Luka Koper cilja na obvladovanje slovenskega tržišča v celoti ter širitev ostalih tržišč v zaledju, ohranitev in povečanje obstoječih tržnih deležev, krepitev prisotnosti na novih, tranzicijskih tržiščih v Evropi ter nenazadnje na okrepitev vloge v Sredozemlju.

S ciljem umestitve pristanišča v transportne rešitve prevoznikov namerava Luka Koper čim bolje zapolnjevati obstoječe in pridobivati nove ladijske linije, obenem pa spodbujati dodatne redne povezave pri železniških prevoznikih in operaterjih. Prav tako ciljajo na sklepanje dolgoročnih partnerstev z globalnimi logisti.

Pot do pridobivanja novih tovorov in sredstev Strateška partnerstva so tudi pot do pridobivanja novih tovorov in sredstev, pri čemer v Luki razmišljajo o možnosti skupnih vlaganj v opremo in infrastrukturo.

Med korporativne cilje v Luki Koper izpostavljajo pozitivno ekonomsko dodano vrednost (EVA) ter 15-odstotni ROS. Tako naj bi se omenjeni kazalnik izboljševal skozi celotno obdobje in po letu 2015 dosegel pozitivno vrednost.

Vzdržna politika do izvajalcev pristaniških storitev

Skupina Luka Koper namerava tudi pridobivati nadzor nad družbami z dejavnostmi strateškega pomena, hkrati pa ohraniti večino osnovne dejavnosti pod nadzorom matične družbe, za ostale dejavnosti pa sklepati strateška partnerstva.

Med usmeritvami družbe sta tudi spodbujanje konkurenčnosti med dobavitelji in vzdržna politika do izvajalcev pristaniških storitev.

Družba si zastavlja tudi redno izplačevanje dividend v višini tretjine čistega dobička.

Med institucionalne cilje Luka uvršča uveljavitev pristanišča v mednarodnem prostoru preko vključenosti v evropske transportne koridorje in prioritetne infrastrukturne projekte. V Luki si bodo prizadevali tudi za skrajšanje tranzitnega časa do zalednih tržišč, odpravo ozkih grl na železniški infrastrukturi ter vzdrževanje plovnih poti in ugrezov.

Usmeritve k proaktivnemu odnosu z lokalno skupnostjo

V družbi želijo tudi doseči podporo države pri razvojnih aktivnostih, zlasti pri državnem prostorskem načrtu za pristanišče, med konkretnimi rešitvami pa se zavzema za pospešitev izdajanja dovoljenj in potrjevanja dokumentov, ureditev možnosti predhodnega carinjenja, pomoč pri reševanju pereče problematike kot npr. statusa zemljišč in prostorskih aktov, ter potrditev ustreznosti koncesijske pogodbe z določenimi popravki.

V strateškem načrtu ne manjkajo niti usmeritve k proaktivnemu odnosu z lokalno skupnostjo, varstvu okolja, zlasti glede vpeljave t.i. koncepta zelene logistike, ter varovanju pristaniškega območja.

Luka si je tudi zastavila cilj, da bi uspela vsaj v višini 30 odstotkov financirati javne pristaniške infrastrukture iz kohezijskega sklada EU.