Nedelja, 18. 2. 2024, 21.58
2 meseca, 1 teden
Veliki izzivi evropske avtomobilske industrije
Se lahko Evropi ponovi "Tesla"? To je prvi registrirani v Sloveniji.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,28
Eden prvih avtomobilov znamke BYD s slovensko registrsko oznako.
V najbolj množičnih avtomobilskih segmentih je v Evropi delež električnih pogonov za zdaj komaj zaznaven. Se bodo v prihodnje podražili bencinski ali se bodo pocenili električni avtomobili? Evropske proizvajalce čaka izziv nižanja stroškov proizvodnje, kajti s cenejšimi alternativami po letu 2025 grozijo tako Tesla kot tudi največji kitajski proizvajalci.
Peugeot proda bistveno več bencinskih kot električnih dvestoosmic.
V zadnjih dveh tednih smo v Sloveniji pričakali dva prenovljena majhna avtomobila, ki na enaki zasnovi kot z bencinskim ponujata tudi električna motorja. Če ne bi upoštevali popustov in pripadajočih subvencij, so razlike v ceni še vedno velike. S subvencijo, ki resda ni stalna, toda je vsaj letos realnost na trgu, pa se ceni primerljivega bencinskega in električnega avtomobila že zelo približata. Kljub temu pa so prodajni načrti jasni in z vidika prodora električnih pogonov prav gotovo skromni, saj trgovci pri peugeotu 208 načrtujejo kvečjemu deset odstotkov prodaje električne različice, tudi pri opel corsi pa ambicije niso mnogo večje.
Medtem smo konec tedna na avtocesti "ujeli" prvi v Sloveniji registrirani avtomobil največje kitajske znamke BYD. To je bil atto 3 z Goriškega, ki so ga registrirali lani jeseni.
Vodilni znamki prodali 3,4 milijona električnih, preostali imajo slabši uspeh
Medtem ko je lani Tesli z modelom Y kot prvi uspelo z električnim vozilom doseči vodilno mesto globalne prodajne lestvice, v zadnjem obdobju vse več preostalih proizvajalcev opozarja na upočasnjeno rast zanimanja za električne avtomobile. Prihaja torej do dveh polov, ki pogled v prihodnost avtomobilskega sveta še bolj delita. Tesla in kitajski velikan BYD izdelujeta le baterijska priključna vozila (BYD poleg električnih tudi priključne hibride) in sta lani skupno prodala 3,4 milijona povsem električnih avtomobilov.
Medtem ko Tesla obvladuje cenovni segment električnih avtomobilov od 40 do 60 tisoč evrov, se bo v prihodnje začela večja konkurenca v cenovnem razponu od slabih 30 (začetne cene okrog 25 tisočakov) do 40 tisoč evrov. Ti avtomobili bodo tudi ključni za večji delež električnih pogonov znotraj največjih znamk na evropskem avtomobilskem trgu.
MG 4 je najuspešnejši kitajski avtomobil v Evropi.
Električni malčki v senci svojih bencinsko gnanih bratov
Kot smo pisali že v soboto, imata le dve med 30 najuspešnejšimi znamkami v Evropi več kot tretjinski delež električnih pogonov. Med prvimi desetimi nobena. Še najbolje gre BMW z 20-odstotnim deležem električnih avtomobilov znotraj lastne celotne prodaje v EU.
Med dvajsetimi najbolje prodajanimi manjšimi električnimi avtomobili, ki spadajo v omenjeni segment do 40 tisočakov, je bilo lani v EU le malo avtomobilov. Najboljši je bil kitajski MG 4, ki je bil tudi sicer četrti najuspešnejši električni avtomobil. Prodajno dokaj skromni so bili električni predstavniki segmenta B SUV, ki sicer na splošno velja za najpomembnejši evropski razred avtomobilov.
Podobno kot pri zgoraj omenjenem primeru v Sloveniji je tudi pri dveh sicer odlično prodajanih manjših avtomobilih na evropski ravni. Peugeot je v EU lani prodal več kot 193 tisoč dvestosmic, delež električnih je bil 23-odstoten, Fiat pa je pri modelu 500 iztržil 37-odstotni delež električnih različic. Oplove električne corse lani ni bilo med dvajsetimi najbolje prodajanimi električnimi avtomobili v EU.
Uspešnejša od peugeota e-208 in opel corse-e je bila cenejša dacia spring, ki pa jo izdelujejo na Kitajskem in zato zdaj ni več upravičena na domačem francoskem trgu. Spring po velikosti in uporabnosti spada še razred pod preostale avtomobile, a prodaja kljub temu ni slaba. Spring v Sloveniji trenutno stane vsaj slabih 23 tisoč evrov.
Električna "petka" bo že letos popestrila trg majhnih avtomobilov. Renault za zdaj z električnim meganom ni posegel po vrhu prodajnih lestvic.
Stellantis napoveduje električno prihodnost, toda njihove platforme še vedno omogočajo tudi vgradnjo bencinskih motorjev.
Ključna težava so visoke cene, ki ohranjajo razliko do bencinskih modelov
Marsikje v Evropi subvencije za cenejše električne avtomobile niso tako radodarne kot v Sloveniji. Nekatere države subvencij nimajo, imajo pa zato spodbujevalno davčno politiko. Tam so predvsem klasični avtomobili veliko dražji kot na primer v Sloveniji.
Vodilni predstavniki Stellantisa (Peugeot, Citroen, Fiat, Opel) in Renaulta so prejšnji teden napovedali, da bodo poskušali kar najhitreje znižati stroške proizvodnje električnih avtomobilov, si s tem zagotoviti ustrezne prodajne marže in znižati razliko v ceni med bencinskimi in električnimi avtomobili.
Prav višje cene so danes glavna ovira, da rast prodaje električnih avtomobilov v tem segmentu ni dovolj velika. Prav gotovo na povpraševanje vpliva tudi privlačnost avtomobilov. Stellantisovi električni so za zdaj zgolj predelani klasični avtomobili. Kot rabljeni bodo v drugi polovici desetletja težko zadržali dobro vrednost in to prav gotovo tudi skrbi zasebne kupce.
Carlos Tavares, izvršni direktor Stelllantisa.
Kaj pravijo evropski direktorji? "Najprej znižati stroške, šele nato cene …"
"Če bi želel delovati kratkoročno, bi na račun nižjih marž zlahka hitro povečal prodajo električnih avtomobilov," je ob predstavitvi poslovnih rezultatov povedal Carlos Tavares, izvršni direktor Stellantisa. Renault je v Franciji letos že spustil cene za električnega megana in s tem odgovoril na kitajsko konkurenco, še posebej na MG 4.
"Seveda si vsi želimo znižati stroške električnih avtomobilov. Nižanje cen bo lažje pri majhnih avtomobilih, saj lahko tem zmanjšamo velikost baterij. Te predstavljajo okrog 40 odstotkov stroška električnega vozila," je napovedal Renaultov izvršni direktor Luca de Meo.
Tavares je ob tem poudaril, da bodo morali stroške izdelave električnih vozil znižati kar najhitreje. "Prodati jih bomo morali za primerljivo ceno bencinskim. Kitajci to že znajo," je povedal Tavares.
Še preden bodo avtomobilisti torej znižali cene za kupce, bodo morali znižati stroške proizvodnje avtomobilov. To so bile pred dnevi besede prvega Renaultovega finančnika Thierryja Pietona.
Jeep z električnim avengerjem ni prepričal kupcev, bolje gre bencinski različici.
BYD seal U je kitajski odgovor na teslo model Y.
Kaj če se evropski avtomobilski industriji zgodi še ena Tesla?
Še pred petimi leti je malokdo verjel, da lahko električni ameriški avtomobil v Evropi postane najuspešnejši avtomobil. Z vsakim novim evropskim tekmecem se le še bolj izrazito pokaže, kako dobro razmerje med ceno in vsakodnevno uporabnostjo ima Tesla. Njihove avtomobile zdaj kupujejo tudi tisti, ki si jo preprosto želijo, predstavlja jim racionalno izbiro in ne gre več zgolj za željo po lastništvu tehnološke novosti kot nekoč. Če kaj, je Tesla pokazala, da električni avtomobil ni problematičen v svojem bistvu, temveč predvsem v tem, kaj dejansko ponuja in koliko stane. Tesla zdaj prodajno obvladuje segment električnih avtomobilov, ki stanejo od 40 do 60 tisoč evrov.
Kitajski domet v Evropi je trenutno še majhen, a se lahko hitro poveča. Lani je le osem od skupno 30 prisotnih kitajskih znamk v EU registriralo vsaj tisoč avtomobilov. Kar 72 odstotkov vseh kitajskih avtomobilov je v Evropo pripeljal MG. Delež kitajskih znamk v EU je bil 2,6-odstoten. BYD je lani v Evropi registriral šele 15.707 avtomobilov, kar ga je uvrstilo na 41. mesto med vsemi znamkami.
Po letu 2025 številne novosti: Renault, Volkswagen, Hyundai, Tesla …
Za vodilne proizvajalce v Evropi zdaj prihajajo ključna leta, če bodo želeli občutno povečati prodajo svojih električnih avtomobilov. Renault bo letos namesto ostarelega zoeja na ceste pripeljal oblikovno izjemno vpadljivega renault 5, torej električnega naslednika enega najpomembnejših majhnih evropskih avtomobilov in predhodnika clia. Volkswagen bo čez leto ali dve pripeljal za zdaj najmanjši model ID.2, Hyundai namerava v Evropi (za zdaj še neuradno) predstaviti model casper.
Ključne bodo kajpak cene – Renault in Volkswagen napovedujeta izhodiščno ceno 25 tisoč evrov, toda za zdaj ostajajo odprta vprašanja, kako velika bo za tako ceno baterija in koliko bo stal spodobno opremljen avtomobil. Tudi Tesla namerava prihodnje leto vsaj predstaviti, če ne že začeti s proizvodnjo svojega novega najmanjšega modela. Če bi imela taka tesla ceno okrog 30 tisoč evrov (deset tisoč evrov pod modelom 3 in 20 tisoč pod modelom Y), se lahko lanska uspešnost modela Y preseli tudi v velikoserijski evropski prodajni segment. Kitajcem, ki imajo ugodnejši dostop do baterij, in Tesli, ki stroškovno učinkovitost doseže z inovativnim načinom proizvodnje "gigacasting", bodo Evropejci težko kos.
Bodo električni avtomobili tudi tema letošnjih evropskih volitev?
Obenem se vse bolj šušlja, da bo pomembna tema letošnjih volitev v Evropski parlament tudi premislek o strategiji EU, da z letom 2035 dovolijo prodajo le še novih električnih avtomobilov. To agendo je ob morebitni izvolitvi že napovedala evropska konservativna stranka. Treba je poudariti, da omenjena strategija preverjanje pogojev za izpolnjevanje tudi sicer predvideva za sredino tega desetletja.
V kolikšni meri je taka strategija izvedljiva, bo odvisno ob mnogih podpornih dejavnikov (polnilna infrastruktura), najbolj pa od ponudbe avtomobilov in njihovih cen. V zadnjem obdobju so spet znani primeri, da ugodna cena v uporabo električnega avtomobila prepriča tudi do takrat skeptične voznike. Nekoč so v Sloveniji na hitro prodali Volkswagnove e-golfe in e-upe, da je z ustrezno ceno mogoče doseči odlične prodajne rezultate, dokazuje tudi Tesla. Eden takih primerov je bil komaj mesec in pol trajajoč sistem poceni najema električnih vozil v Franciji za posameznike z nizkimi prihodki – povpraševanje je bilo tolikšno, da so že v mesecu in pol porabili predvideni proračun.
Kmalu znana nadaljnja usoda dragega standarda Euro 7
Od 11. do 14. marca bo Evropski parlament izpeljal dokončno glasovanje o spremenjenem standardu Euro 7.
Če bi se zamaknila "strategija 2035", bi to bržkone pomenilo tudi neizbežno vrnitev veliko bolj rigoroznega Euro 7. Ta bi podražil klasične bencinske avtomobile in predvsem v manjših razredih poslovno končal pot nekaterim sicer priljubljenim modelom. Cene za take avtomobile bi nato namesto slabih 20 znašale vsaj okrog 25 tisoč evrov.
Zdi se skoraj neizbežno – če se ne bodo pocenili električni, se bodo do leta 2035 občutno še naprej dražili klasični avtomobili.
