Ponedeljek, 30. 1. 2017, 5.30
6 let, 6 mesecev
Tak izpis čaka voznika, ki bo skozi trojanske predore vozil prehitro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
15
Če boste danes na pet kilometrov dolgem odseku skozi trojanske predore v smeri Ljubljane vozili hitreje od sto kilometrov na uro, že lahko pričakujete tudi izrečen prekršek in pripadajočo globo.
Merjenje hitrosti bo potekalo s pomočjo štirih kamer. Kamera na začetni točki bo fotografirala vozilo, zajela oziroma prepoznala registrsko tablico in zabeležila čas. Ko se bo vozilo pripeljalo mimo končne točke, ga bo kamera tam znova zaznala in zabeležila čas. Fotografijo bo sistem v nadzorni center poslal le ob prekoračitvi omejitve hitrosti.
Primer podatkov o izpisu voznika, ki je prekoračil dovoljeno povprečno hitrost.
Izrečene kazni tudi za povprečno hitrost 110 kilometrov na uro
Danes se skozi trojanske predore v smeri Ljubljane po letu in pol od začetka vzpostavljanja pilotskega projekta vendarle začenja tudi pravo merjenje povprečne hitrosti. Kdor bo torej danes tam v povprečju vozil hitreje od sto kilometrov na uro, bo že lahko dobil izrečeno globo za prehitro vožnjo.
Kot je razvidno iz primera ujetega prehitrega voznika, bodo policisti izrekli globo tudi za prekoračitev povprečne hitrosti za deset kilometrov na uro. V praksi to sicer pomeni izmerjeno povprečno hitrost 116 kilometrov na uro, kjer pa ne upoštevajo šestih kilometrov na uro varnostnega odbitka.
Dovoljenih sto kilometrov na uro so do zdaj prekoračile skoraj tri petine voznikov
Policisti bodo torej merili povprečno hitrost le v smeri Ljubljane. Gre za nekaj več kot petkilometrski odsek med izvozom Trojane in izhodom iz predora Podmilj, kjer je hitrost omejena na sto kilometrov na uro. Gre za odsek, kjer so po dozdajšnjih analizah najvišjo dovoljeno hitrost sto kilometrov na uro prekoračile skoraj tri petine voznikov. Merjenje hitrosti bo potekalo s pomočjo štirih kamer. Kamera na začetni točki bo fotografirala vozilo, zajela oziroma prepoznala registrsko tablico in zabeležila čas. Ko se bo vozilo pripeljalo mimo končne točke, ga bo kamera tam znova zaznala in zabeležila čas.
Kameri bosta nato poslali registrsko številko, ne pa tudi fotografije vozila, v nadzorni center policije. Šele če bo izračun pokazal, da je vozilo celotno razdaljo prevozilo hitreje od predpisanih stotih kilometrov na uro, bo sistem poslal fotografijo vozila v nadzorni center. V izmero bosta vključena toleranca in varnostni odbitek, kar je razvidno tudi iz primera izmerjene previsoke povprečne hitrosti.
Izrečeni globi se voznik seveda najlažje izogne s prilagoditvijo hitrosti, v novejših avtomobilih pa mu bodo najbolj pomagali tempomati. Kdor bo nastavil hitrost vozila na sto kilometrov na uro, bo lahko prek petkilometrskega odseka vozil brezskrbno.
Dars želi letos kupiti sistem za sektorsko merjenje povprečne hitrosti
"Ob tem poudarjamo, da ne gre za snemanje, ampak za fotografiranje. Samo pri kršiteljih bo torej kamera v nadzorni center posredovala tudi fotografijo vozila. Če kršitve ne bo, pa bodo kamere fotografije vozil nemudoma uničile. S podatki torej ne bo mogoče manipulirati oziroma jih brisati ali spreminjati," poudarjajo na Darsu.
Sistem merjenja povprečne hitrosti so pri Darsu od tujega partnerja dobili v obliki promocijskega sodelovanja, že letos načrtujejo razpis za nakup takega sistema. Skrivnost ni, da želijo tudi na policiji razširiti sektorska merjenja povprečne hitrosti tudi na druge nevarnejše odseke slovenskih avtocest. Sektorska merjenja so namenjena prav tem, zato so za pilotni projekt tudi izbrali trojanske predore.
V prihodnje želijo na avtocestah narediti več sektorjev, ki bi se prepletali in voznik tako nikoli ne bi natančno vedel, v katerem sektorju vozi. V naši soseščini je merjenje povprečne hitrosti najbolj razvito v Italiji, kjer so z njim precej umirili promet na avtocestah.
Na avtocestah in hitrih cestah se je lani pripetilo 2.027 prometnih nesreč (1.783 na avtocestah). Vsaka deseta prometna nesreča v Sloveniji se zgodi na avtocesti. V njih je lani umrlo 26 ljudi, leto pred tem pa 13. Skupno so na avtocestah in hitrih cestah lani ujeli 12.055 prehitrih voznikov, vsak dan torej v povprečju 33.
Od 26 umrlih udeležencev na avtocestah in hitrih cestah v letu 2016 je bilo:
- 5 pešcev (v vseh primerih je bila hoja po vozišču glavni vzrok za prometno nesrečo),
- 6 potnikov v osebnih avtomobilih (pri 4 je bilo usodno trčenje zadaj v stoječe ali premikajoče se vozilo),
- 11 voznikov osebnih avtomobilov (vzroki za prometne nesreče: v 5 primerih nepravilna stran oz. smer vožnje, v 5 primerih neprilagojena hitrost, v 2 primerih vožnja v napačno smer, pri 3 pa neuporaba varnostnega pasu),
- 1 voznik motornega kolesa (vzrok je bila neprilagojena hitrost in trčenje v delovno zaporo),
- 3 vozniki tovornih vozil (v 2 primerih zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje, v dveh primerih je tovorno vozilo trčilo v vozilo na odstavnem pasu, v vseh treh primerih se je trčenje zgodilo podnevi, med 11. in 14. uro, vsi so uporabljali varnostni pas).
15