Ponedeljek, 27. 2. 2017, 5.51
7 let, 1 mesec
Rumeni pas v Ljubljani: ekskluzivna dobrina avtobusov in izbranih taksijev
Ljubljana je rumeni pas uvedla jeseni leta 2013. Namenjen je bil pospeševanju avtobusnega mestnega prometa, kot dobrina javnega prevoza pa je dostopen le še nekaterih taksistom. Za zdaj načrtov, ki bi uporabo tega pasu na dveh velikih vpadnicah v prestolnico omogočili še drugim vozilom iz sistema javnega prevoza, še ni.
Primer dela rumenega pasu na Celovški cesti v Ljubljani
Rumeni pas z električnimi avtomobili ali vozili "car sharinga"?
Dodatni rumeni prometni pasovi so na Celovški in Dunajski cesti v Ljubljani že skoraj tri leta in pol namenjeni mestnemu avtobusnemu prometu (LPP) in izbranim taksi prevoznikom. Na teh odsekih se mora preostali promet na obeh vpadnicah proti središču prestolnice preusmeriti zgolj na levi prometni pas.
Za zdaj v načrtih Mestne občine Ljubljana (MOL) ni načrtov, da bi vožnjo po tem pasu dovolili tudi kateri drugi skupini vozil. To bi bili lahko na primer električni avtomobili ali pa vozila sistemov za souporabo avtomobilov oziroma "car sharinga", sporočajo iz MOL, kjer so nedavno svetniki sprejeli nov odlok o nekaterih spremembah mestnega prometa.
Ta odlok na primer predvideva rezervacijo določenih parkirnih mest ob mestnih ulicah za vozila sistemov souporabe, kjer morajo lastniki plačati 100 evrov letno na posamezni parkirni prostor.
Isti odlok tudi spreminja navade polnjenja električnih avtomobilov ob javnih polnilnicah v mestu, kjer bo zdaj dovoljeno baterijo vozila polniti le še tri ure. Voznik bo moral označiti čas prihoda na polnilno mesto, česar mu do zdaj ni bilo treba. V nasprotnem primeru bo globa znašala kar 80 evrov, kar je dvojna cena za nepravilno parkiranje klasičnega avtomobila na mestni parkirni površini.
Rumeni pas za spodbujanje uporabe javnega avtobusnega prometa
Odlok na rumeni pas še naprej spušča le avtobuse in izbrane prevoznike taksistov, saj je namenjen le vozilom javnega prevoza. Pri MOL poudarjajo, da vožnja za druga vozila po rumenem pasu ni mogoča tudi zaradi trenutne veljavne zakonodaje. Po tej do uporabe rumenega pasu ne bodo upravičeni niti vozniki Uberja, če bo ta seveda v Sloveniji sploh dočakal sprejem ustrezne zakonodaje in se bo odločil za vstop na trg prevozov.
"V naši prometni politiki se osredotočamo predvsem na izboljšanje javnega prevoza, zagotavljanje boljših razmer za kolesarjenje in hojo. Cilj rumenih pasov je spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa in povečati potovalno hitrost mestnih avtobusov, namen pa je preusmeritev osebnega motornega prometa, ki je imel do nedavnega tranzitni značaj in je potekal prek mestnega središča, na obvozne ceste," so nam sporočili iz Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na MOL.
Mestno redarstvo podatkov o kršitvah rumenega pasu ne vodi.
Avtobusi so hitrejši od treh do pet minut
Rumeni pas so na Dunajski in Celovški cesti uvedli septembra leta 2013. Po podatkih MOL je ta sprememba vplivala na povečanje potnikov LPP na linijah prek obeh omenjenih cest, potovalni čas avtobusov pa se je tam zmanjšal od treh do pet minut. Avtobusi so zaradi prostega koridorja tudi zanesljivejši pri prihodu po voznem redu.
V velikih mestih v tujini je sicer souporaba avtomobilov eden izmed načinov, kako v središčih zmanjšati število vozil. Kot so nam povedali na MOL, se ne zdi smiselno omejevati avtobusnega prometa z osebnimi vozil, ne glede na njihov pogon.
Kdor neupravičeno uporablja rumeni pas, mu grozi globa 160 evrov. Za nadzor upoštevanja tega dela zakona o pravilih cestnega prometa sta pristojna tako mestno redarstvo kot tudi policija. Mestno redarstvo sicer ne vodi statistike, kako pogosto prihaja do kršitev uporabe rumenega pasu. Nadzor opravljajo v okviru rednega dela in bi ga okrepili takrat, ko bi zaznali bistveno poslabšanje stanja.
1