Pet nesreč skupine B: ognjeni zublji, ki so vzeli šampione svetovnega relija

Velik tehnološki razcvet skupine B, toda …

To so bili časi avtomobilov tako imenovane skupine B. To so bili pravi dirkaški prototipi, saj so morali proizvajalci za pridobitev homologacije FIA izdelati le 200 serijskih različic dirkalnikov. Tehnična pravila so bila ohlapna, organizacija relijev pa s stališča varnosti pogosto zelo slaba. Skupina B je sicer poskrbela za velik razvoj in razcvet relija, a obenem je napredek prehitel odgovorne in v nekaj letih skupino B z lastnim uspehom tudi pokopal. Čeprav so hude nesreče žal sestavni del avto-moto športa tudi danes, se je z napredkom tehnike in organizacije varnost vseeno bistveno izboljšala.

Attilo Bettega in Henri Toivonen sta življenji oba izgubila na reliju po Korziki. Za Bettego je bil usoden trk v obcestni drog in drevo, enako tudi za Toivonena. Prvi favorit sezone 1986 je trčil v drevo, njegovo lancio delto S4 pa so takoj zajeli ognjeni zublji. V nesreči je skupaj s Toivonenom umrl tudi njegov sovoznik Sergio Cresto.

Vatanenu med prevračanjem odlomilo sedež

Med najhujše nesreče skupine B je v osemdesetih letih sodila tudi vožnja Arija Vatanena z relija po Argentini leta 1985. Finec je bil s peugeotom 205 T16, ki je navduševal s kompaktno zasnovo, štirikolesnim pogonom in sredinsko postavljenim motorjem (kot tak je bil najboljši primer izkoriščanja pravil skupine B), prvi favorit relija in takratnega svetovnega prvenstva.

Toda na eni izmed hitrostnih preizkušenj je na ravnem odseku njegov peugeot vrglo v zrak, med večkratnim prevračanjem pa se je v avtomobilu Vatanenov sedež odlomil. Uspelo mu je preživeti, a njegovo okrevanje (tudi psiholoških posledic) je trajalo več mesecev. Vatanen se je naposled vrnil v svet relija, pred leti pa je bil dva mandata tudi (francoski, ne finski!) poslanec v evropskem parlamentu.

Marca Surerja rešil bližnji potok, za sovoznika ni bilo pomoči

Podobne okoliščine so istega leta na nemškem reliju ADAC Hessen vzele tudi življenje sovoznika Michela Wyderja. Sedel je v fordu RS 200 in bral zapiske bolj znanemu vozniku Marcu Surerju, ki se je poskušal tudi v svetu formule ena. Med trkom v dve drevesi je sovoznik takoj izgubil življenje, Surerja pa je izstrelilo iz dirkalnika. Življenje mu je rešil zaščitni kombinezon in bližnji potok, v katerega se je hudo poškodovan zvlekel in pogasil ognjene zublje.

Vzrok nesreče v slabi organizaciji in ne preveč zmogljivih dirkalnikih

Za nadaljnji razvoj svetovnega relija je imela največji vpliv nesreča portugalskega zasebnika Joaquima Santosa na reliju po Portugalskem leta 1986. Le malo pred Toivonenovo nesrečo je s fordom RS 200 na cesti izgubil oblast nad dirkalnikom in zapeljal v veliko množico gledalcev. Trije so umrli. Santos naj bi oblast nad avtomobilom izgubil prav zaradi gledalcev, ki so malo pred tem stali na cesti in prisilili dirkača, da spremeni svojo linijo.

Dokaz, da so bili za nesrečo krivi organizatorji in ne dirkalniki skupine B, je na Portugalskem sledil leto pozneje. Čeprav dirkalnikov skupine B ni bilo več na štartu in so imeli takratni avtomobili le še polovico njihove moči, se je zaradi neprevidnih gledalcev spet zgodila tragična nesreča.