Norvežani imajo električno kontejnersko ladjo, a se svet še utaplja v izpustih tovornih ladij

Medtem ko so Norvežani razvili prvo električno ladjo, ki bo znala pluti celo samostojno, ladijski promet ostaja eden od največjih onesnaževalcev zraka. Velike kontejnerske ladje uporabljajo gorivo, ki ima dvatisočkrat več žvepla kot avtomobilski dizel. Evropa že sprejema ostrejšo zakonodajo pri uporabi ladijskih goriv.

Napoved norveške tovorne ladje, ki jo bo poganjala elektrika in bo znala pluti samodejno. Napoved norveške tovorne ladje, ki jo bo poganjala elektrika in bo znala pluti samodejno. Foto: Kongsberg

Razvoj avtonomnosti in tehnologije samovozečih avtomobilov se seli tudi na morja. Norveška tovorna ladja yara birkeland bo prihodnje leto postala prva električna in avtonomna ladja za prevoz kontejnerjev. Norveško podjetje Yara se je skupaj s Kongsbergom, podjetjem za razvoj pomorske tehnologije, odločilo za preizkus nizkoogljičnega ladijskega prevoza.

Ladja bo nadomestila 40 tisoč voženj s tovornjakom na leto

Z ladjo bodo dnevno prevažali kemikalije in gnojila od Yarine tovarne do mest Larvik in Brevik. Razvojniki poudarjajo bistveno manjši izpust ogljikovega dioksida in dušikovega oksida. Trenutno morajo za enak obseg prevoza kontejnerjev opraviti kar 40 tisoč voženj s tovornjaki, obenem ladja ne bo povzročala neposrednih izpustov in bo tudi plula povsem tiho. Ladja bo pozitivno vplivala tudi na gostoto prometa na cesti.

[video: 62915 / ]

V fjordu pri Trondheimu bodo preizkušali avtonomne ladje

Prihodnje leto bodo na prvih plovbah ladja imela še posadko, ki jo bo upravljala. Leta 2019 jo bodo upravljali daljinsko, leta 2020 pa bo predvidoma začela pluti že popolnoma samostojno. Tudi na področju ladijskega prometa bodo morali za uveljavitev tovrstnih samostojnih plovil prilagoditi zakonodajo. Tudi na tem področju Norvežani orjejo ledino. Pristojni organi so fjord pri Trondheimu že razglasili za območje testiranja samovozečih ladijskih plovil. To je prvo takšno območje na svetu.

Alternativni viri energije ladjam predvsem pomagajo pri plovbi

Lani je vizijo ladijskega prometa prihodnosti razkril tudi Rolls-Royce, kjer si predstavljajo ladje brez palube, ki jih upravljajo ljudje na obali. Razvoj avtonomnih plovil prinaša precej prednosti pri zasnovni zgradbi, saj odpravljajo potrebo po prostorih za posadko in tako je razporeditev tovora še učinkovitejša. Nekaj proizvajalcev je v preteklosti že predstavilo koncepte ladij, ki ne bi povzročale neposrednega ogljičnega izpusta, ali pa so energijo iz sončnih celic uporabili za osnovno delovanje ladje.

Medtem ko bodo Norvežani pri prevozu na krajše razdalje električni pogon uporabili že prihodnje leto, so ti koncepti večinoma sloneli na uporabi tehnologije vodikovih gorivnih celic in jih za zdaj še niso predstavili. Ovira je za zdaj zmogljivost baterij, ki bi bile potrebne za pogon ladij na večtedenskih plovbah prek oceanov.

Ena največjih tovornih kontejnerskih ladij na svetu je CLCS globe in je z dolžino 399 metrov lahko sprejela 19.100 kontejnerskih enot TEU. Ena največjih tovornih kontejnerskih ladij na svetu je CLCS globe in je z dolžino 399 metrov lahko sprejela 19.100 kontejnerskih enot TEU. Foto: Reuters

Kako zmanjšati izpuste ladijskega prometa?

Ladijski promet letno povzroči tudi za okrog tisoč milijonov ton ogljikovega dioksida in proizvede 2,5 odstotka vseh toplogrednih plinov. Ker bo ladijski promet do leta 2050 predvidoma narastel za od 50 do 250 odstotkov, je Evropska komisija že sprejela nekatere ukrepe.

Pri tem poudarjajo cilj, da bi do leta 2050 raven izpusta ogljikovega dioksida zmanjšali za 40 odstotkov glede na raven v letu 2005. Od 1. januarja 2018 bo morala vsaka velika tovorna ladja (nad pet tisoč ton bruto mase) ob prihodu v pristanišča EU predložiti poročilo o svojih izpustih.

Največje kontejnerske ladje so danes dolge okrog 400 metrov, dve pa lahko sprejmete že več kot 20 tisoč kontejnerskih enot. Največja je 400-metrska ladja MOL triumph. Poganja jo motor družbe MAN, ki ima moč dobrih 82 tisoč kilovatov in omogoča potovalno hitrost 41 kilometrov na uro.

Poceni gorivo ima zelo visoke vrednosti žvepla

Kontejnerske ladje večinoma uporabljajo poceni dizelsko gorivo mazut (angleško bunker fuel), ki pa vsebuje veliko žvepla in zato močno onesnažuje okolje. Delež žvepla je pri mnogih ladjah približno od dva- do tritisočkrat nad dovoljeno ravnjo goriva v avtomobilih. Ta delež znaša od 2,5 do 4,5 odstotka, v posebnih območjih pa so v preteklosti ta delež že znižali na odstotek. V Evropi je v procesu sprejemanja zakonodaja, ki bi ta delež znižala na vsega pol odstotka. Sprejem tega določila bi se lahko zavlekel v leto 2025.

Med mogočimi rešitvami so uporaba dražjega goriva z nizko vrednostjo žvepla, ki dobro vpliva na vzdrževanje pogonskih sistemov ladje, uporaba elektrike med manevri v pristaniščih, izkoristek alternativnih virov (vetrna in sončna energija, stisnjen zemeljski plin …), prav tako pa tudi tehnološka modernizacija motorjev.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • Fitom / 12.05.2017. ob 09:10

    Glede na to, da se na Norveških cestah 50% vozijo avti na elektriko, me tale inovacija niti ne preseneča toliko. To je narod, ki ima nafte dovolj, a vseeno išče alternativne in okolju prijazne rešitve.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano