Konec avtomobilskega "downsizinga": bodo realni testi izpuhov vrnili atmosferske motorje?

Avtomobilski proizvajalci so v zadnjih letih sledili trendu zmanjševanja delovne prostornine motorjev. To je veljalo tako za avtomobile "ljudskih" znamk kot tudi premium vozila in celo športne znamke.

Eden glavnih trendov avtomobilske industrije v zadnjem desetletju je bil tako imenovani downsizing oziroma zmanjševanje delovne prostornine motorjev. Sodeč po razmišljanju različnih strokovnjakov, ki delajo neposredno pri razvoju motorjev različnih avtomobilskih znamk, se zaradi napovedanega novega sistema meritev izpustov (realno okolje namesto laboratorijev) ta trend bliža neizbežnemu koncu. Proizvajalci se bodo morali usmeriti celo nazaj k večjim motorjem oziroma manjše še v večjem obsegu združevati z dodatnimi elektromotorji.

Dizeske motorje kot prve čakajo realni preizkusi izpustov ogljikovih oksidov NOx. Foto: Reuters

Avtomobilska industrija dosegla mejo "downsizinga"

"Tehnike, s katerimi smo zmanjševali delovno prostornino motorjev, ne bodo več delovale pri doseganju standardov za izpuste. Dosegli smo mejo tega 'downsizinga'," je za Reuters povedal Alain Raposo, vodja razvojev motorjev pri avtomobilski navezi Renault-Nissan. Med proizvajalci, ki bodo spremenili svoje motorje, različni strokovnjaki omenjajo tudi Opel in Volkswagen. Vsi proizvajalci uradno še niso komentirali prihodnjega razvoja svojih motorjev z vidika prilagojenosti novim testom izpustov v realnem okolju.

Neuradno bo Opel v ponudbi obdržal svoj 1,2-litrski dizelski motor. Volkswagen bo 1,4-litrski bencinski trivaljnik zamenjal z 1,6-litrskim štirivaljnim motorjem. Renault načrtuje okrog deset odstotkov večjo delovno prostornino svojega 1,5-litrskega dizelskega motorja, ki je leta 2011 zamenjal 1,9-litrski motor, Reuters povzema podatke različnih virov neposredno iz avtomobilske industrije. Kakršnekoli spremembe za zdaj uradno še niso potrjene.

Po mnenju analitikov in razvojnih inženirjev bodo avtomobili čez nekaj let spet dobili večje motorje, s katerimi bodo proizvajalci lažje zadostili okoljskim standardom. Foto: Reuters

Laboratoriji skrivajo obremenitev in večje izpuste manjših motorjev s turbo polnilnikom

Do zdaj so se proizvajalci vse strožjim predpisom prilagajali z motorji manjših delovnih prostornin, ki so jim za nadomestek izgubljene moči dodajali turbinske polnilnike. Ob večji obremenitvi so taki motorji tudi do petnajstkrat presegli dovoljeno raven izpusta dušikovih oksidov (NOx).

Izpostavili so Renaultov 0,9-litrski bencinski motor TCe, ki ob obremenitvi za hlajenje potrebuje več goriva, kar v realnem prometu precej povečuje izpuste. Laboratorijski testi tega ne beležijo. Ker bi bilo izpuste prek razvoja naprednih izpušnih sistemov predrago nadzorovati, bo motor v prihodnje domnevno dobil večjo prostornino.

Rezultati testov v laboratorijskem okolju so bili nerealni, novi predpisi za testiranje pa bodo take razlike odkrili in onemogočili. Že prihodnje leto bodo izpuste novih avtomobilov začeli po novem sistemu meriti za raven delcev NOx. Test v realnem okolju za podatek o porabi goriva in ogljikovega dioksida (CO2) bo predvidoma sledil čez pet let.

Vrnitev atmosferskih motorjev večjih delovnih prostornin?

Analitiki predvidevajo, da bo nov sistem testiranja onemogočil dizelske motorje, manjše od 1,5 litra in bencinske motorje, manjše kot 1,2 litra. Volkswagen in Ford danes uporabljata litrske bencinske motorje, Fiatovega malčka poganja celo še manjši dvovaljnik. Manjši motorji so bili priljubljeni predvsem v Evropi, v ZDA in na Kitajskem pa imajo motorji večjih prostornin še vedno veliko veljavo. Pojem "downsizinga" bo v prihodnje tako predvideval kombinacijo nekoliko manjšega motorja in dodatnega elektromotorja, vse napovedane spremembe pa očitno napovedujejo ponovno večjo vlogo atmosferskih motorjev. Nanje na primer že ves čas trmasto stavi japonska Mazda …