Hidria je Tomos prodala Celjanom, kaj to pomeni za kult slovenskih mopedov?

Zaradi usmerjanja v avtomobilsko industrijo je Hidria prodala svoj delež v družbi Tomos Dvokolesa. Proizvodnja ostaja v Kopru, kult znamenitih slovenskih mopedov za zdaj neogrožen.

1 / 3

Foto: Gregor Pavšič

2 / 3

Foto: Gregor Pavšič

3 / 3

Foto: Gregor Pavšič

Usmerjenost k avtomobilom in motociklom višjega razreda

Tehnološki park Hidrie v Kopru zaposluje 400 ljudi. Alutec izdeluje ključne aluminijaste dele volanskih sistemov za premijska vozila z vodilno vlogo v Evropi v tem segmentu, Mototec zahtevne jeklene in aluminijaste okvirje za motorna kolesa, krmila, stojala in stopalke, med drugim za BMW in Ducati, v Tehnološkem centru pa potekata razvoj in proizvodnja industrijske avtomatizacije. Omenjene tri družbe so letos podpisale za sto milijonov evrov novih pogodb, kar je tretjina vseh novih poslov idrijskega koncerna.

S ciljem osredotočanja na razvoj avtomobilskih tehnologij so se odločili za "dezinvestiranje nestrateških naložb" in prodali svoje deleže Tomos Dvokolesa. Kdo je kupec in koliko znaša kupnina, v Hidrii niso želeli razkriti. Po podatkih v Ajpesu je do lastniških sprememb prišlo 6. novembra, včeraj pa naj bi v Hidrii končali z vpisom v register ter nato obvestili zaposlene.

Hidria pogodbeno ne sme razkriti kupca

"V pogodbi je določilo, da imena novega kupca ne smemo razkriti, enako velja za nakupni znesek. Če bo novi lastnik svoj nakup javno objavil, je to njegova stvar. Mi smo se za prodajo odločili zaradi strateške usmeritve v avtomobilsko industrijo," so nam povedali predstavniki Hidrie. Potrdili so, da proizvodnja dvokoles ostaja v Kopru in da se vsaj s stališča zaposlenih ne bo spremenilo nič. Enako bržkone velja tudi za kult teh slovenskih mopedov, zaradi katerih se na srečanjih zbira več sto mladih in starih lastnikov tomosov.

Hidria je leta 1998 kupila Tomos, ki je bil takrat na pragu stečaja, in mu na temeljih nekdanjega ponosa slovenskega (koprskega) gospodarstva omogočila še eno pomlad.

Tomosova dvokolesa pravi "custom made" mopedi

Prav zaradi relativno majhnega obsega sprejetih in izvedenih naročil bi današnji Tomos prej označili za izdelovalca mopedov po naročilu in ne klasičnega velikoserijskega proizvajalca. Tomosovi mopedi namreč niso globalno enaki, saj morajo skoraj za vse trge izdelati prave unikate. Specifikacije mopedov so povezane z zakonodajo tovrstnih vozil v posameznih državah. Zaslužek od prodanega motocikla je glede na ves razvoj in prilagodljivost posameznim trgom pričakovano majhen.

"Tomos je edini proizvajalec mopedov v Evropi, toda naši tekmeci so tudi električno kolo ali pa celo avtomobil. Novi tomos stane okrog 1.200 evrov, torej približno toliko kot deset let star renault clio. Med mopedi konkurence nimamo, tekmeci so bolj skuterji," nam je letos spomladi povedal direktor družbe Matjaž Kanduč.

Kupca razkriva Ajpes: Legendarni mopedi gredo v roke Celjanom

Kupec Tomosa je po podatkih na spletnih straneh Ajpesa celjsko podjetje MPO Kabel, ki je imelo lani 8,3 milijona evrov prihodkov in 68 tisoč evrov čistega dobička. Lastnik je Iztok Pikl, ki danes ni dosegljiv, zato smo mu vprašanja poslali po elektronski pošti. MPO Kabel ima v lasti tudi trgovsko podjetje Kapis TKT trgovina, ki pa je imelo lani le 55 tisoč evrov prihodkov. Obe podjetji zastopa Pikl. Pikl je bil tudi lastnik proizvajalca kablov Kapis, ki pa je oktobra 2013 pristal v prisilni poravnavi in nato februarja 2014 v stečaju. Še leta 2012 je imelo podjetje 19 milijonov evrov prihodkov in 175 tisoč evrov čiste izgube, zaposlovalo pa jo je 14 ljudi. Dodajmo, da po podatkih v Ajpesu dosedanji šef Tomosa Matjaž Kanduč (direktor je postal leta 2012, pred tem pa je bil vodja prodaje) ostaja na položaju.

Šestdeset let zgodovine Tomosa, ki se je dokazoval tudi v motošportu

Tovarna Tomos je nastala leta 1954. V povojni obdobju so na Krasu iskali možnosti za razvoj nove industrije. Čeprav so tovarno sprva načrtovali v Sežani, je pozneje mesto dobila v Kopru. Prvo licenčno pogodbo so podpisali z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler Puch. Zasilne prostore so leta 1959 zamenjala prava proizvodna hala. Prvi izdelani motor je bil tomos puch SG 250, ki so jih že leta 1955 izdelali 137. Kljub licenčni pogodbi z avstrijskim partnerjem so pri Tomosu že takrat razvijali tudi lastne serijske modele. Ti so pod znamenitim imenom colibri nastali ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja, v šestdesetih pa so proizvodnjo povsem usmerili v 50-kubične dvotaktne mopede. Ob prehodu v 70. leta so v Tomosu že izdelovali lastne cevne okvirje, zato so se njihovi motocikli tudi navzven razlikovali od Puchovih, razvili in izdelali pa so tudi lastnega »avtomatika«. Tomosovi motocikli in mopedi pa so se učinkovito dokazovali tudi prek motošporta. Že ob koncu šestdesetih let so na dirkah v Portorožu kot pokrovitelji (leta 1963 je na tej dirki s formulo vozil tudi poznejši svetovni prvak formule ena Jochen Rindt) pozdravili tekmovalni razred do 50 kubičnih centimetrov. Dirkalni tomos colibri je postal pionir tega razreda, leta 1960 pa je z nemškim dirkačem Heinrichom Rosenbuchom zmagal na dirki v Hockenheimu. Zaradi velikega zanimanja za ta tekmovalni razred so pri Tomosu razvili posebno serijo teh motociklov, osvojili so več naslovov državnih prvakov v različnih državah, Zdravko Matulja pa je leta 1982 z dirkalnim motociklom DM GP postal tudi evropski prvak tega razreda.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano