Ponedeljek, 24. 4. 2017, 6.27
6 let, 6 mesecev
Evropska komisija sestavlja novi predlog cestnin v Evropi: Bodo ukinili vinjete?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,60
8
Evropska komisija namerava do konca meseca sprejeti predlog, ki bi višino cestnin določal na podlagi količine izpusta CO2 in prevožene razdalje, predlog pa bi nasprotoval sistemu vinjet. Vsaj pri določanju načina obračunavanja cestnin za osebna vozila bodo imele glavno besedo še naprej države članice EU.
V Sloveniji danes letna vinjeta stane 110 evrov. Samo ena vožnja v Italiji od Trsta do Milana in nazaj, dolga okrog 800 kilometrov, stane voznika osebnega avtomobila dobrih 63 evrov.
Evropska komisija bo predlog predstavila konec maja
To bi bila lahko ena prvih sistemskih ureditev plačevanja cestnin na ravni Evropske unije, kjer se danes višine cestnin na avtocestah in sistemi plačevanja zelo razlikujejo, svoje vire znotraj Evropske komisije povzemajo pri Reutersu. EU bo predvidoma konec maja predstavila predlog nove ureditve, kjer bi bila ključna podatka za osnovo plačila količina izpusta CO2 in število prevoženih kilometrov.
Evropska komisija vinjetam ni naklonjena.
Vprašanje višine cestnin (ali vinjet) pogosto vroča politična tema
Predlog bi lahko prinesel številne spremembe v evropskem cestnem prevozu. Prevozne družbe s starimi tovornjaki bi morale plačati višje cestnine, kar bi lahko pripeljalo do obnove njihovih flot z modernejšimi tovornjaki. Ti so danes na cestah v primerjavi z osebnimi avtomobili v manjšini, a predstavljajo vir kar tretjine celotnega izpusta CO2 iz naslova cestnega prevoza.
Način obračunavanja cestnin za osebne avtomobile je danes še stvar držav članic, saj so cestnine (ali vinjete) pogosto tudi pomembno politično vprašanje.
Plačilo na podlagi izpusta CO2 in prevoženih kilometrov podpira tudi Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA), a pri tem zahtevajo uporabo realnih podatkov o izpustih in enakovredne pogoje za različne tipe vozil.
Po za zdaj neuradnih informacijah bi predlog nasprotoval vinjetnim sistemom in celo predvideval njihovo postopno ukinitev. Za rednega uporabnika avtocest je vinjetni sistem sicer mnogo cenejši. Vožnja od Dunaja do Ljubljane in nazaj bi Nemca, ki bi kupil najcenejšo vinjeto v Avstriji in Sloveniji, stala 23,9 evra. Cestnine na povratni vožnji od Trsta do Milana, dolgi okrog 800 kilometrov, bi ga stale 63,4 evra.
V Sloveniji na ravni države težko pričakujemo spremembo vinjetnega sistema, saj je bil nedavno Dars (na podlagi izdelane študije na pobudo Ministrstva za infrastrukturo) nenaklonjen tudi uvedbi lokalnih vinjet.
"Končne ugotovitve študije o proučitvi možnosti uvedbe lokalnih vinjet so pokazale, da bi bili prihodki od prodaje vinjet v tem primeru manjši vsaj za 15 odstotkov, v skrajnem primeru pa skoraj za 30 odstotkov. Poleg tega bi uvedba lokalnih vinjet prinesla še dodatna tveganja in slabosti," pravijo pri Darsu.
Družba Dars je lani ustvarila 372 milijonov evrov prihodkov, kar je dobre tri odstotke oziroma 11 milijonov evrov več kot leta 2015. Čisti dobiček je znašal 102 milijona evrov, kar je 41 odstotkov oziroma 42 milijonov evrov več kot leto pred tem.
Izdelovalca študije menita, da bi v najboljšem primeru znašali prihodki od prodaje vinjet približno 167 milijonov evrov, kar je precej manj (15 odstotkov v primeru drugega scenarija in celo 27 odstotkov v primeru prvega scenarija) kot v letu 2015 doseženih skoraj 197 milijonov evrov (skupaj z DDV). V primeru uvedbe lokalnih vinjet bi nastali dodatni stroški označevanj območij veljavnosti lokalnih vinjet ter povečani stroški tiskanja vinjet.
8