Ponedeljek, 22. 7. 2019, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Citroënov zbor ob 100-letnici znamke
Krasni avti v Parizu, med njimi tudi Slovenci #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,79
4
Citroën je v velikem slogu praznoval svojo stoletnico in več kot petdeset tisoč obiskovalcev navdušil z bogato zapuščino znamke. Skoraj dvajset tisoč Citroënov se je iz celotne Evrope (tudi iz Slovenije) pripeljajo ob skrivno testno stezo La Ferte Vidame, kjer so skupaj nazdravili ter izmenjevali zgodbe o svojih podvigih.
Sestanek stoletja
Citroën se je odločil, da bo sestanek stoletja priredil na izjemno pomembni lokaciji – La Ferte Vidame je zgodovinsko namreč eden najpomembnejših krajev za obstoj in nadaljnji razvoj znamke. Leta 1938 so se pri Citroënu odločili, da bodo svojo stezo za razvoj in preizkušanje avtomobilov zgradili daleč od Pariza. Testno središče je tako zraslo v okrožju Eure-et-Loir, kjer ima danes v sožitju s skupino PSA dobrobit celotna okoliška skupnost.
Središče je bilo prej pravzaprav ogromen park, ki je pripadal družini Vieljeux. Razprostiral se je na skoraj 900 hektarih, zato je pritegnil pozornost Citroëna. Zaradi 11-kilometrskega zidu okoli parka in visokih ter gostih dreves je bilo to popolno mesto za izgradnjo testnega centra, ki tako uspešno skriva skrivnosti znamke.
Po testni stezi v traction avantu
Imeli smo srečo, da se nam je uresničila dolgoletna želja. Po testni stezi smo se namreč zapeljali z enim izmed najbolj prelomnih
avtomobilov v zgodovini avtomobilizma. Traction avant je v tridesetih letih vse postavil na glavo in začrtal inženirske smernice, ki jih upoštevajo še danes.
Hkrati je bil to zadnji model, ki ga je André Citroën še lansiral pred svojo smrtjo. Prvo vozilo z enodelno karoserijo iz množične serijske proizvodnje je bilo opremljeno z motorjem na nihajnih nosilcih, ki so zmanjšali vibracije, in s hidravličnimi zavorami.
Na zadnjem sedežu smo pravzaprav že po nekaj sto metrih ugotovili, da vse zgornje trditve držijo. Predsedniško udobje, prostora bistveno več kot v marsikaterem enako velikem modernem avtomobilu, velika stekla, mehki materiali in lično oblikovana stikala.
Naš voznik Sebastien Provost sicer ni lastnik dotičnega traction avanta iz leta 1955. Lastnik je njegov oče, prav tako strasten zbiratelj Citroënov. V lasti ga ima že več kot trideset let, njihova družinska zbirka pa šteje kar precej modelov (AX, mehari, SM, MX, 2CV, DS). Pravzaprav je celotna družina nora na Citroëne, saj jih zbirajo poleg očeta in Sebastiena še brat in sestra.
Ker gre za enega zadnjih letnikov s kodno oznako 11BL, je že opremljen s hidropnevmatskim vzmetenjem na zadnjih kolesih in šestvaljnim motorjem.
V Parizu tudi avtomobili iz Slovenije:
Citroën klub Slovenije je največji klub ljubiteljev starih avtomobilov v Sloveniji. Šteje kar 600 članov in ima svoje podpornike iz cele države, njihova ljubezen do teh francoskih avtomobilov pa je neomajna. Vsak je na svojega ponosen, z njimi pa se velikokrat udeležijo tudi številnih dogodkov. Tokrat se je na stoletnico odpravilo več kot dvajset različnih posadk, ki so svoje stare Citroëne parkirale ob dvajset tisoč drugih znamkinih avtomobilih.
Na posestvu so zgradili veliko manjših testnih stez, med katerimi je vsaka imela svoj namen. Dolga ravnina z imenom Simonnerie je služila testom hidropnevmatskega vzmetenja, spet druga, Neuilly, za težje preizkuse vzmetenja in težko prevozna Bourgneuf za najbolj zahtevne vozne teste.
Med vojno so tako inženirji nekaj prototipov 2CV skrili v kleti ali jih uničili. Kljub ukazu vodilnih, da morajo uničiti tudi preostale prototipe, so zavedni prebivalci tri prototipe skrili kar na streho neke domačije. Pri Citroënu so mislili, da so uničeni, a so jih ponesreči šele v sedemdesetih in jih iz temačnega podstrešja z avtodvigalom dvignili pozimi leta 1997.
Hoja po robu
Za Citroën je bilo tako nekoč kot tudi danes značilno predvsem funkcionalno udobje, ki vključuje udobno vožnjo, ''zofaste'' sedeže, svetlobo kot prioriteto, odlagalne površine in vzmetenje, tehnologijo ter napredne sisteme za pomoč pri vožnji.
Toda čeprav so s svojimi inovacijami hodili po robu (zato so tudi v veliki meri spreminjali svet avtomobilizma), znamko v največji meri zaznamujeta udobje in napredno vzmetenje. Mnogi radi pozabijo, da je ravno francoski avtomobilistični gigant v svojih 100 letih obstoja vpeljal številne nove tehnologije in funkcije, s katerimi je potniški prostor vseh njegovih modelov izjemno udoben in hkrati eleganten. Rezultat so neštete inovacije, ki jih uporabljamo še danes in jih več kot tri četrt stoletja po njihovi predstavitvi številni proizvajalci še vedno vgrajujejo v nove avtomobile.
4