Četrtek, 6. 10. 2016, 10.30
6 let, 7 mesecev
Bo vodik poganjal ameriško vojsko?
Chevy colorado ZH2 - tihi in toplotno nevidni bojni voz na vodik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
General Motors je za ameriško vojsko na osnovi svojega priljubljenega poltovornjaka chevroleta colorado razvil še robustnejšo vojaško različico, katere največja posebnost pa je poleg terenskih lastnosti pogon na vodik oziroma gorivne celice za proizvodnjo električne energije. Gre za raziskovalno študijo novih "zelenih" pogonov bojnih vozil.
Tihi zeleni napadalec
Glede videza ne gre izgubljati besed. Robusten, močan in samozavesten je videti koncept zelenega bojevnika.
Sodelovanje največjega ameriškega proizvajalca z vojaškimi razbojniki ni nič novega in nenavadnega, saj vojaški poligoni in območja, kjer potekajo konflikti, omogoča precej več svobode kot pa ceste v odprtem prometu.
Ameriški vojski pa zeleni pogoni zagotovo niso prvenstveno zanimivi zaradi nižjih izpustov in manjšega vpliva na okolje. Dejstvo je, da ima bojno vozilo, ki ga poganja elektrika, dve ključni prednosti, ki na sodobnem bojišču pomeni več možnosti za preživetje ali presenečenje nasprotnika: izjemno tiho delovanje in šibka termodinamična sled oziroma slika. Električni pogon ni hrupen in proizvaja bistveno manj oziroma z vidika motorja z notranjim izgorevanjem skoraj ničelni toplotni odpad energije. Tako taktično vozilo veliko težje odkrijejo na zaslonu termo kamer.
Okrepljen je tudi njegov 4x4 pogon, ki je zmogljivejši od serijskega colorada. Vojaški službi pa so prirejene še preostale dimenzije: v višino zaradi večje oddaljenosti od tal in močnejšega vzmetenja z daljšimi hodi meri skoraj dva metra (198 cm), kar je 18 centimetrov višje kot pri serijskem poltovornjaku. Za spopad z vsako podlago so ga obuli v orjaške (37 palcev) terenske gume BFGoodrich.
Podobo zelenega bojevnika krepijo še terenski vojaški dodatki, kot so denimo močne kljuke za vlečenje na karoserijskih robovih oziroma odbijačih, pa vitel spredaj in dodatna osvetljava na strehi.
Od vodika do elektrike ...
EPTO (exportable power take-off) - dodatna baterija
Kombinacija pogona, ki ga torej ameriški vojski ponuja General Motors v študiji ZH2, v teoriji ponuja precej prednosti. Vojska v določenih taktičnih operacijah že uporablja električna vozila. ZH2 obljublja še odlične vozne lastnosti z obilico hipno razpoložljivega navora na kolesih ne glede na delovno hitrostno območje.
Reakcija vodikovega goriva v gorivni celici, ki da elektriko in vodo. To smo tudi mi že v praksi preizkusili v prvem tovrstnem velikoserijskem civilnem avtomobilu toyoti mirai. Za vojsko so gorivne celice, kot že rečeno, pomembne zaradi veliko manjše toplotne slike pogona in veliko tišjega delovanja.
V skladu z ameriškim pristopom oblikovanja je na njem še atraktivni vojaški vzorec, ki za zdaj bolj služi marketinškemu razkazovanju mišic kot pa taktični kamuflaži.
Poleg tega bo ta velik in robusten poltovornjak, katerega moč gorivnih celic še ni razkrita vojakom, ponudil še dodatno 25-kilovatno baterijo. Na ta dodatni integrirani zalogovnik EPTO (exportable power take-Off) bomo mogoče, ko ne bo v funkciji zagotavljanja rezervne energije pogona. Torej pri parkiranem coloradu ZH2 lahko na terenu priklopiti kakšen drug porabnik energije.
Vgradili pa so še dodatni rezervoar, v katerem bo ta taktični avtomobil zbiral svoje izpuste: destilirano vodo iz gorivnih celic. Na bojišču in pri humanitarnih operacijah je tak generator vode element, ki lahko nemalokrat pride zelo prav.
Tudi notranjost je precej dramatično drugačna kot pri serijskem coloradu. V oči padejo izrazito školjkasto oblikovani Recarovi sedeži s športnimi varnostnimi pasovi. Vse skupaj daje misliti, da bo elektrike dovolj tudi za hitro "jurišno" vožnjo po neurejenih poteh.
Kako deluje gorivna celica?
Prva vožnja: Toyota mirai – za futuristični izlet v prihodnost je dovolj 5 kilogramov vodika
Gorivne celice
V gorivnih celicah se energija tvori v kemični reakciji med vodikom in kisikom. Nastala električna energija, ki ni posledica gorenja vodika, poganja elektromotor. Gre torej za proces brez škodljivih izpustov, saj je edini stranski produkt reakcije v gorivnih celicah čista, destilirana voda.
