nesreča
Sreda, 7. 12. 2016, 7.00
6 let, 6 mesecev
Trki avtomobilov in divjadi v Sloveniji: vsak dan povozimo več kot 10 srn
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,40
1
Slovenski vozniki vsak dan povozijo več kot 10 srn, skupno pa okrog 15 divjih živali, kaže statistika prometnih nesreč med avtomobili in divjadjo. Preventivne ukrepe postavljajo tako upravitelji cest kot tudi vozniki na svoje avtomobile. To so predvsem zvočne odvračalne naprave, ki lahko pomagajo rešiti življenje živali, vozniku pa ohranijo cel avtomobil in nedotaknjeno odbitno franšizo kasko zavarovanja.
Prometni znak, ki opozarja na nevarnost divjadi na cesti, je postavljen ob naravne živalske selitvene poti.
Statistično vsak dan na slovenskih cestah povozijo 15 divjih živali
Na slovenskih cestah so letos povozili že skoraj štiri tisoč srn, skoraj 800 lisic, pa tudi volka, risa in štiri medvede, kažejo statistični podatki Lovske zveze Slovenije (LZS). Ob slovenskih cestah sicer skupaj z upraviteljem cest postavljajo zvočna odvračala, ki opozarjajo in odganjajo živali, vseeno pa je preventivna naloga predvsem na strani voznikov. Večina kasko zavarovanj pokriva tudi trke z divjadjo, toda poškodbe na vozilu so lahko precejšnje, obenem pa trk ali izogibanje lahko privede tudi do hujše prometne nesreče. Veliko slovenskih cest je obdanih z gozdovi, ki so naravno okolje divjadi, na njihove naravne poti pa opozarjajo obcestni prometni znaki. Ti nikakor niso postavljeni naključno.
Srnjad je statistično najbolj ogrožena vrst divjih živali z vidika trkov z vozili na cestah.
Število povoženih živali na slovenskih cestah in železnicah za leto 2016 (do 30. novembra):
|
|
Ceste |
Železnice |
|---|---|---|
Srnjad |
3.940 |
76 |
Lisica |
773 |
4 |
Jazbec |
424 |
5 |
Kuna belica |
321 |
1 |
Divji prašič |
86 |
17 |
Jelenjad |
72 |
24 |
Kuna zlatica |
34 |
/ |
Vidra |
18 |
/ |
Dihur |
7 |
/ |
Šakal |
6 |
/ |
Medved |
4 |
2 |
Gams |
4 |
/ |
Bober |
3 |
/ |
Damjak |
3 |
/ |
Muflon |
2 |
2 |
Volk |
2 |
/ |
Ris |
1 |
/ |
Divja mačka |
1 |
/ |
Vir: Lovska zveza Slovenije
Dars in inštitut ERICo sta v začetku letošnjega leta z zvočnimi odvračalnimi napravami opremila vse priključke na gorenjski avtocesti in priključek Razdrto na primorski avtocesti.
Ob slovenske ceste odsevniki in zvočne odvračalne naprave
Čeprav je vsak dan v povprečju v Sloveniji še vedno povoženih skoraj 11 srnjadi, ki statistično najpogosteje zaide pred avtomobil, se število teh primerov od leta 2010 stalno zmanjšuje, poudarjajo na LZS. V sodelovanju z njimi sta Direkcija za infrastrukturo in Dars prepoznala najbolj problematične odseke slovenskih cest, v avgustu 2016 pa so na več kot 24 kilometrih državnih cest v dvajsetih loviščih poizkusno namestili modre odsevnike. Prvi podatki za trimesečno obdobje (zmanjšanje števila povoženih parkljarjev za približno polovico) nakazujejo, da bi ukrep lahko bil primeren za širšo implementacijo v slovenski prostor.
Enako velja za zvočna odvračala, ki so jih na najbolj problematične odseke slovenskih cest uspešno namestili že v preteklosti, nekaj odsekov pa bo Direkcija za infrastrukturo z njimi opremila konec letošnjega leta. Dars in inštitut ERICo sta v začetku letošnjega leta z zvočnimi odvračalnimi napravami opremila vse priključke na gorenjski avtocesti in priključek Razdrto na primorski avtocesti.
Primer preproste piščali, ki pri hitrosti nad 55 kilometrov na uro oddaja zvok in s tem opozarja divjad.
Preprosta piščal, ki jo namestimo na svoj avtomobil, njen zvok pa slišijo le živali
Trčenje s prostoživečimi živalmi je nevarno tudi za potnike v avtomobilu, saj je sila ob trku z večjo živaljo lahko zelo velika. Nekateri novi in dražji avtomobili imajo vgrajen sistem nočnega vida, Volvo je v svoje avtomobile vgradil tudi sistem za prepoznavanje losov, vseeno pa glavna teža skrbi za varnost ostaja na plečih voznika. Direkcija za infrastrukturo kot upravitelj regionalnih in državnih cest postavi opozorilne table, kjer potekajo selitvene poti živali oziroma obstaja večja možnost, da zaidejo na cestišče.
Zvočne odvračalne naprave, ki stanejo le okrog 10 evrov, je mogoče namestiti tudi na vsak osebni avtomobil ali motocikel. Na slovenskem trgu smo našli posebno piščalko z dvojno odprtino, ki jo voznik namesti v masko motorja, ta pa pri hitrosti nad 55 kilometrov na uro oddaja zvočno frekvenco 18 tisoč herzov. Signal, ki ga človeško uho ne sliši, seže do 100 metrov pred avtomobil in po zagotovilih proizvajalca opozarja divjad z 90-odstotno zanesljivostjo.
Kaj storiti, če divjo žival povozimo …
Če do trka z divjadjo vendarle pride, je treba zaščititi kraj nesreče in o njej obvestiti center za obveščanje na številki 112. Tam nato obvestijo tako policijo kot tudi upravitelja lovišča, ki tudi poskrbi za poškodovano divjad. Poškodovane živali se po trku ni priporočljivo dotikati, če pa žival zapusti prizorišče nesreče, si je dobro zapomniti smer in pozneje o tem obvestiti lovce oziroma policijo.
1