Torek, 27. 9. 2016, 9.20
7 let, 1 mesec
Kdaj je treba rabljeno zimsko gumo obvezno zamenjati z novo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,03
1
Sodeč po anketi na Siol.net bosta letos deleža voznikov, ki bodo kupili nove zimske gume in voznikov, ki bodo še naprej uporabljali rabljene gume, skoraj izenačena. Slovenci sicer letno kupimo od 600 do 700 tisoč zimskih gum. Z obrabo guma izgublja kakovost, ki se drastično poslabša pod mejo štirih milimetrov profila.
Na poligonu AMZS na Vranskem smo preizkusili razlike med zimskimi gumami različnih starosti, profilov in tudi tlakov. Ob neustrezni uporabi se vozne lastnosti poslabšajo, predvsem pri premalo profila pa zimska guma izgubi skoraj vso svojo učinkovitost.
Po podatkih Petrola, ki v Sloveniji že pet let zastopa finsko gumarsko znamko Nokian, v Sloveniji vsi trgovci letno prodajo dober milijon gum. Od tega jih je okrog dve tretjini zimskih. Nekoliko posplošen izračun pokaže, da se letno z novim kompletom zimskih gum opremi okrog 170 tisoč avtomobilov. Čeprav to ni niti petina vseh registriranih avtomobilov v Sloveniji, je zanimanje zanje v jesenskih mesecih zelo veliko.
Sodeč po naši anketi med bralci Siol.net je razmerje med vozniki, ki bodo letos nove zimske kupili in tistimi, ki se bodo vozili z rabljenimi, skoraj izenačeno.
Praktični preizkus: z novo in obrabljeno zimsko gumo v zasnežen klanec
Pred letošnjo zimo smo na poligonu varne vožnje na Vranskem preizkušali vožnjo z novo in polovično obrabljeno zimsko gumo. Na klancu je bila simulacija zasnežene ceste, po kateri je bilo z mesta seveda veliko lažje speljati avtomobil z novo zimsko gumo. Ta je imela osem milimetrov, obrabljena guma pa še približno štiri milimetre profila.
Pri speljevanju in vožnji v klanec je bilo med obema voziloma razlike za približno dolžino enega avtomobila. Pri novi gumi je bil prenos moči prek koles na podlago precej bolj enakomeren in stalen, manj je bilo tudi stranskega zanašanja.
Simulacija speljevanja po zasneženi cesti v klanec. Zimska guma s polovičnim profilom je počasnejša za dolžino avtomobila, pospešek je tudi manj enakomeren. Toda pri štirimilimetrskem profilu guma še suvereno opravi svojo nalogo.
Zimske gume so postale visokotehnološki izdelek, ki poskuša doseči nemogoče
Zimske gume so od leta 1934, ko je prav Nokian izdelal sploh prvo zimsko gumo za neizprosne vremenske razmere v Skandinaviji, postale visokotehnološki izdelki. Zaradi raznovrstnih vremenskih pogojev zimske gume poskušajo biti optimalen kompromis med vsemi ključnimi postavkami njihove konkurenčnosti.
Zimska guma mora biti v očeh voznika dobra ob zaviranju na mokri podlagi, a prav tako ne sme zaostajati pri vožnji po suhi cesti. Zelo pomembna je tudi njena kar najmanjša obraba. Ker se dober oprijem na mokri cesti in majhna obraba dejansko izključujeta, so razvojni inženirji vsako leto pred velikimi izzivi.
Razlike med najboljšimi zimskimi gumami so vedno majhne, objavljeni testi - na primer evropskih avtomobilskih klubov, v katerem sodeluje tudi slovenska AMZS – pa eden ključnih dejavnikov pri izbiri potrošnikov. Proizvajalci se zato za lastno kakovost resnično potrudijo.
Kakovost gume s tanjšanjem profila ne pada linearno
Ko smo letos v Schladmingu preizkušali različno obrabljene Continentalove zimske gume, med osem- in štirimilimetrskim profilom zimske gume z našimi čutili (brez merilnih naprav) bistvenih razlik sploh ni bilo, zato pa je bil drastičen prehod s štirimilimetrskega profila na dvomilimetrskega. Tam sta imela torej dva dodatna milimetra profila bistveno večji vpliv kot štirje milimetri med manj obrabljeno in novo zimsko pnevmatiko.
V Sloveniji je pozimi dovoljeno voziti z zimskimi gumami, ki imajo še vsaj tri milimetre profila. To pa je ravno tista meja, kjer guma drastično izgubi svojo kakovost.
Zimska oprema bo tudi letos na slovenskih cestah obvezna od 15. novembra naprej. Zimska oprema (zimske gume ali letne gume z dovolj profila v kombinaciji s snežnimi verigami) je sicer obvezna vedno, ne glede na čas v letu, ko se sneg oprijema cestišča.
Kaj pa nakup nerabljenih zimskih gum starejših letnikov?
Globina profila je torej veliko pomembnejši podatek od starosti gume. Na avtomobil ni smotrno nameščati rabljenih gum, ki so stare več kot tri leta. Na trgu je sicer mogoče najceneje dobiti nerabljene zimske gume starejših letnikov, za katere tako proizvajalci kot tudi evropska združenja gumarjev poudarjajo, da imajo pri starosti do največ pet let vse lastnosti nove gume in jo trgovci kot tako lahko tudi prodajajo.
"Nekateri vozniki ne želijo kupiti gum, ki so bile proizvedene pred letom ali dvema. Kot razlog navajajo, da so takšne gume prestare za uporabo. Toda dejstvo je, da ni znanih znanstvenih oziroma tehničnih podatkov, na podlagi katerih bi ugotavljali oziroma določali specifično maksimalno starostno mejo za nove nerabljene gume za potniška in lahka tovorna vozila. Pri tem pa je seveda pomemben pogoj, da je bila guma v času skladiščenja v primernih pogojih," svetujejo pri AMZS.
Proizvajalci gum svoje izdelke razvijajo in testirajo visoko na severu Evrope, kjer so zimske vremenske razmere dovolj konstantne.
Razvoj zimskih gum je seveda podprt z natančnimi meritvami prek senzorjev, a zelo pomembno vlogo ima pri razvoju tudi občutek testnega voznika.
Razvoj zimskih gum v Skandinaviji: ključno besedo imajo testni vozniki in ne merilne naprave
Februarja lani smo v finskem Ivalu obiskali testni center Nokiana. Večina gumarskih proizvajalcev ima svoje testne centre v Skandinaviji, a nihče drug tako severno. Lani pozimi so tam razvijali gumo, ki na trg prihaja letos. Razvoj in testiranje gume je mukotrpno delo v nezavidljivih pogojih krepko znotraj polarnega kroga. Decembra tam sploh ni dnevne svetlobe in ves "dan" testiranja izvajajo v mraku.
Delo je kajpak utrujajoče, saj gre za daljše vožnje v konvoju ali pa neskončna ponavljanja enih in istih odsekov ali vozniških manevrov. Ključna je zbranost voznika. Ta mora voziti konstantno, na drugi strani pa zaznati že najmanjše spremembe pri voznih lastnostih posamezne gume. Medtem ko so avtomobili opremljeni s številnimi senzorji in povezani z oddajniki GPS, s katerimi lahko opravljajo natančne meritve, je neposredni voznikov občutek pogosto še pomembnejši.
"Za oprijem gume in vozne lastnosti ne poznamo merske enote. Tu se zanašamo skoraj izključno na izkušnje in povratne informacije testnih voznikov, " nam je na Finskem povedal Nokianov glavni razvojni inženir Matti Morri, ki ima v testni ekipi 30 voznikov, ti pa se v Ivalu izmenjujejo v dvotedenskih izmenah.
"Celoletnih" gum nekateri proizvajalci nočejo niti izdelovati
Trg zimskih gum se v zadnjih letih vseeno spreminja. Nekateri proizvajalci so na trg poslali tako imenovano celoletno gumo, ki je v osnovi pisana po zakonih za uporabo v zimskih mesecih, bolj kakovostna od klasične zimske pa je domnevno tudi v poletnih mesecih. Tako gumo je najbolj promoviral Michelin, pri Nokianu pa so se odzvali, da take gume ne svetujejo in da so jo izdelali zgolj zaradi povpraševanja na trgu. Na drugi strani Continental, ki je v zadnjih letih tradicionalno v samem vrhu testov zimskih gum, takega celoletnega produkta prav zaradi zahtevanega kompromisa sploh ne namerava izdelati.
Proizvajalci, ki take gume imajo, jih predvidevajo za večino zimski dni, a jih ne priporočajo za tiste dneve z zasneženimi cestami.
1