Martinovanje ni izgovor za alkohol na cesti

Alkohol je na cestah še vedno ključni ubijalec tudi v posredni vlogi

Kot kažejo podatki analiz, ki jih opravljajo na ministrstvu za zdravje, se je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom lani glede na leto 2012 zmanjšal za 4,5 odstotka. V konkretnih številkah to pomeni, da je lani 35 vinjenih voznikov, 8 manj kot v letu 2012, povzročilo nesrečo s smrtnim izidom. V celotnem letu pa se je zgodilo 116 tistih najbolj tragičnih prometnih nesreč.

Skrbi pa dejstvo, da se je na drugi strani delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč, v primerjavi z vsemi povzročitelji prometnih nesreč, v zadnjem letu povečal z 9,8 na 10,3 odstotke. Še bolj pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da se pri vinjenih slovenskih voznikih zvišuje tudi povprečna stopnja alkohola v krvi. Lani je ta stopnja med vinjenimi vozniki, ki so povzročili tragično prometno nesrečo, dosegla kar 1,62 grama alkohola v kilogramu krvi.

Pri tem naj spomnimo, da je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (0,24 miligrama v litru izdihanega zraka) tista meja oziroma največja dovoljena toleranca, ki jo zakon še dovoljuje za volanom v primeru, ko ne govorimo o mladih ali profesionalnih voznikih.

Velja pa omeniti še vlogo alkohola kot sovzroka za prometno nesrečo, saj se prav alkohol pojavlja prav pri vseh primarnih vzrokih prometnih nesreč, najpogosteje v kombinaciji s preveliko hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje.

Vozniki pogosto in vztrajno ignorirajo opozorila

Zdi se, da kljub vsakoletnemu poostrenju policijskega nadzora v času veselega druženja s kapljico rujnega vozniki prepogosto, vztrajno in odločno ignorirajo dejstvo, da so posledice vožnje v alkoholiziranem stanju v vrtinec žalovanja pahnile marsikatero slovensko družino.

Kako zelo negativno alkohol vpliva na vozniške sposobnosti, smo pred časom dokazali z namernim opijanjem šestih prostovoljcev, treh žensk in treh moških različnih starosti.

Učinki na odzivni čas so bili zgovorni že v stanju nizke opitosti, po sistematičnem dodajanju količine alkohola (vsi sodelujoči so v razmiku nekaj ur spili liter belega) pa so bili rezultati šokantni.

Zavoro je pohodila po 45 prevoženih metrih

Količina alkohola v krvi je konstantno zniževala odzivni čas do trenutkov, včasih celo dolgih sekund, ki bi v resnični, kritični prometni situaciji lahko pomenili tudi najhujše. Sledi opojnosti ni zbrisala niti "trdna" zbranost sodelujočih, ki so se zavedali, da sodelujejo v eksperimentu.

Pri hitrostih 50 kilometrov na uro je bil čas odzivnosti v prevoženi poti med dvema in sedmimi metri, na avtocesti bi ena od prostovoljk zavirala šele po 45 metrih. Nekajkrat smo na odziv čakali zaman. Poudarjamo, da je bil preizkus izveden v mirujočih vozili in da bi bili rezultati v resničnem prometu še znatno slabši. Seveda si vprašanja o tem, ali opiti vozniki stopalko zavore sploh pohodijo s primerno silo, nismo niti zastavili. Odgovor je: ne.

Prometno nesrečo lahko prepreči dostopni alkotester

Izrabljanje alkohola v cestnem prometu potrjuje zgovoren podatek, saj je z njim povezanih kar tretjina smrti na slovenskih cestah, najpogosteje pa zahteva življenje mlajših voznikov, starih od 24 do 34 let.

Največkrat je vzrok neprilagojena hitrost. Združena z zožanjem vidnega polja in zapoznelim ter netočnimodzivanjem tvori usodni koktajl dejavnikov, ki se jim premišljeni voznik lahko izogne.

Alternativ sedanju za volan v opitem stanju ni malo. Prvi ukrep proti človeški nespametnosti so dostopni in primerno majhni alkotesterji.

Na cesti pričakujte poostren nadzor policistov v okviru preventiven akcije 0,0 šofer-trezna odločitev.

Na policij poudarjajo, da s preventivno akcijo želijo, da bi vsi vozniki prepoznali njihova, da je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc nesprejemljiva. Ker posamezni udeleženci v prometu kljub vsemu tega ne upoštevajo, pa bo policija ta konec tedna izvajala poostren nadzor. Glede intenzivnosti nadzora nam je vodja Sektorja za odnose z javnostmi in predstavnica policije za odnose z javnostmi Vesna Drole pojasnil:

"Intenzivnost izvajanja nalog bodo policijske uprave prilagajale lokalni problematiki; nadzor se bo izvajal predvsem na območjih, kjer smo že v preteklosti zaznavali povečano število tovrstnih kršitev ali pa takšne kršitve pričakujemo torej v bližini območij, kjer bodo potekale razne prireditve povezane z Martinovanjem. Največ kršitev zaznavamo v večjih mestih, kljub vsemu pa veliko tovrstnih kršitev zaznavamo tudi v manjših krajih in na bolj stranskih poteh. V omenjenih primerih vozniki praviloma izvajajo vožnje na kratkih relacijah in v bližini doma, kar pa je v veliko primerih povezano s prometnimi nesrečami."

Vožnja pod vplivom alkohola vas bo v najboljšem primeru, glede na možne posledice, drago stala. Predpisana globa za vožnjo pod vplivom alkohola znaša od 300 do 1.200 evrov.

Avtomobilska industrija zamuja z integracijo alkotesterjev v vozila

Voznike seveda pozivamo tudi k uporabi javnih prevoznih sredstev, taksijev, v prestolnici in neposredni bližini celo k pametni alternativi – storitvi Scooter Billy. Taksist se namreč na želeno mesto pripelje z miniaturnim mopedom, ga pospravi v avtomobil stranke in jo odpelje domov.

Na perečo težavo se z veliko zamudo odziva tudi avtomobilska industrija, ki bi preprosto tehnologijo preizkusa opitosti v vozila lahko integrirala že dolgo nazaj. Povezava rezultata in elektronske podpore, ki bi blokirala zagon vozila, bi bila lahko le formalnost. Na trgu obstajajo alternative z delovanjem po enakem načelu – med najbolj razširjenimi je naprava Alcolock.

S počasnim prihodom tehnologije avtonomne vožnje, ko bo vloga voznika lahko omejena na potniško, bo najbrž hitro napredovala raven varnosti, priložnosti za posledice (ne)premišljenih dejanj pa bo manj. Do takrat imajo vozniki usodo v svojih rokah.