Kdor pred nesrečo pije alkohol, se izmika alkotestu ali pobegne: kasko da ali ne?

Kdor ima prekomerno stopnjo alkohola, bo morda ostal brez ugodnosti kasko zavarovanja

Sodeč po splošnih zavarovalnih pogojih ugotovimo, da je dolžan voznik poklicati policijo v primeru telesnih poškodb ali v primeru večje premoženjske škode. Kdor noče opraviti alkotesta, prav tako tvega, da mu njegova zavarovalnica ugodnosti iz kasko zavarovanja ne bo izplačala. To kajpak velja tudi za morebitne pobege s kraja nesreče, ko so poškodbe na avtomobilu majhne in ni telesno poškodovan noben udeleženec nesreče.

Prekomerna raven zaužitega alkohola lahko pomeni, da zavarovalnica takemu vozniku ne bo krila škode. Kdor ima torej v krvi več kot pol grama alkohola na kilogram krvi oziroma več kot 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, lahko ostane brez načrtovanega denarja iz zavarovalnice.

Odvisna ni le stopnja alkohola, temveč tudi psihofizična sposobnost varne vožnje v trenutku nesreče

"Za izplačilo zavarovalnine ni pomembno le to, ali ima voznik vsebnost alkohola pod zakonsko dopustno mejo, pač pa tudi, da je njegovo psihofizično stanje tako, da je sposoben za varno vožnjo. Zavarovalnica lahko odkloni izplačilo zavarovalnine, če voznik ne glede na količino alkohola v krvi kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v prometu," so nam povedali na Zavarovalnici Triglav.

Enako velja tudi v primeru pozitivnega alkotesta, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena raven njegove alkoholiziranosti. Vozniki, katerim zaradi na primer hemofilije odvzem krvi ogroža zdravje, so pri tej določbi izvzeti. Brez ugodnosti kasko zavarovanja, tako razlagajo pri Zavarovalnici Triglav, ostanejo tudi vozniki, ki se po nesreči izmikajo alkotestu, ga odklonijo ali pa celo namerno zaužijejo alkohol in s tem onemogočajo pravilne rezultate.

Kdor se izmika alkotestu, prav tako lahko ostane brez zavarovalnih pravic

Pri vsaki prometni nesreči opravljanje alkotesta ni predpogoj za izplačilo kasko zavarovanja, kar je najpogosteje v primeru manjše materialne škode in pri nesrečah brez telesnih poškodb. To velja le ob predpostavki, da ne obstajajo okoliščine, ki bi kazale na izmikanje preizkusu alkoholiziranosti. "Če bi se torej v nekem primeru ugotovilo, da obstaja sum izmikanja oprave preizkusa alkoholiziranosti, bi nastopila domneva, da je zavarovanec v času nezgode vozil pod vplivom nedovoljene količine alkohola in bi torej to vodilo v izgubo zavarovalnih pravic," pravijo na Zavarovalnici Maribor.

Izpolnjeno evropsko poročilo priporočljivo, a ne formalno obvezno

V primeru prometne nesreče osnovni dokument predstavlja evropsko poročilo o nesreči. To je predvsem zelo primeren in priporočljiv dokument za uveljavljanje škode, ki pa zanjo ni formalno obvezen. Evropsko poročilo navadno ne izpolni voznik, ki je v prometni nesreči udeležen sam. Ta lahko škodo prijavi neposredno pri zavarovalnici. Zelo smiselna pa je uporaba tega poročila, ko je v nesreči udeleženih več vozil. Gre za tipski dokument, ki zajema bistvene podatke.

"Ne predstavlja sicer formalnega pogoja za uveljavljanje škode, vendar pa z neizpolnitvijo obrazca ter ob morebitni neudeležbi policije zavarovanec ali oškodovanec tvega, da na podlagi razpoložljivih podatkov zavarovalnica njegovega primera ne bo mogla uspešno rešiti," dodajajo v Zavarovalnici Maribor.