Kako nevarni so pristanki letal ob močnem stranskem vetru? #video

Videoposnetek boeinga iz Prage prikazuje, da lahko veter potisne pilota in letalo do meja mogočega 

Posnetki pristajalnih stez velikih letališč nazorno kažejo, kako nebogljena se zdijo ob moči narave in vetra tudi največja potniška letala z več sto potniki na krovu. Posnetki pristajanja letal ob navzkrižnem vetru so pogosto zastrašujoči tudi zaradi tehnike pilotiranja v takih vremenskih razmerah, te pa predvsem v primeru sunkovitega vetra zahtevajo izkušenega pilota. Zgornji posnetek je nastal med pristajanjem boeinga 737 na letališču v Pragi. Vse skupaj nikakor ni bilo nedolžno oziroma je bilo letalo celo blizu nesreči, so nam ob ogledu posnetka potrdili tudi slovenski piloti z velikih potniških letal v tujini.

Zakaj letala pristajajo postrani?

V primeru močnejšega vetra piloti večjih letal uporabljajo tako imenovano tehniko "crab" (slovensko rakovica). V primeru stranskega vetra se stezi približujejo poševno. Smer steze držijo s kompenzacijo, ki lahko znaša tudi od 20 do 30 stopinj. Piloti tik pred dotikom s tlemi s smernim krmilom ta zanos zmanjšajo in s tem omogočijo poravnan pristanek, obenem pa se s to potezo izognejo večjim obremenitvam na podvozje letala. Podvozje sicer prenese zelo velike obremenitve.

Vzlet in pristanek sta statistično najnevarnejša faza poleta z letalom in takrat je letalo v primeru nenadnih sunkov vetra tudi najbolj ranljivo. Piloti morajo na vsakega pol leta na simulatorju dokazati, da so sposobni upravljati potniška letala v takih razmerah. Foto: Reuters

Letala imajo predpisano najvišjo dovoljeno hitrost stranskega vetra

Vsak poklicni pilot mora na vsakega pol leta na simulatorju dokazati, da je sposoben v primeru slabih vremenskih razmer varno pristati. Eden takih primerov je tudi močen stranski veter. Vsako letalo ima predpisano omejitev za hitrost vetra. Pilot sicer lahko pristane tudi ob višji hitrosti vetra, a takrat je že v prekršku in proizvajalec letala ne zagotavlja več, da je mogoče s povprečno tehniko pilotiranja letalo varno spraviti na pristajalno stezo.

Velika potniška letala imajo omejeno tako imenovano bočno komponento na hitrost vetra od 30 do 35 vozlov (od 55 do 65 kilometrov na uro). Letalski prevozniki dodatno določajo, pri kateri moči vetra mora vedno pristati kapitan, ne kopilot. Največja moč vetra je predpisana za primer 90-stopinjske smeri vetra na letalo. Če je kot vetra manjši od 90 stopinj, je mogoče s pomočjo kotnih funkcij izračunati dejansko največjo priporočeno moč vetra za varen pristanek.

Pod mejo 150 metrov ne sme biti več odstopanja letala od začrtane smeri. V nasprotnem primeru mora pilot prekiniti pristanek. Foto: Reuters

Z višino hitrost vetra navadno narašča

V normalnih okoliščinah pilot ne sme pristati, kadar hitrost vetra presega največjo dovoljeno vrednost. V tem primeru lahko sprva kroži v zraku in čaka na izboljšanje razmer ali pa pristane na alternativnem letališču. To vedno določijo že pred vzletom.

Veter pogosto piha v sunkih, ti pa lahko občutno presežejo tako imenovano konstantno hitrost vetra. V tem primeru lahko pilot poskusi pristati, a mora biti zelo pazljiv in vse do zadnjih trenutkov ne sme odmisliti možnosti preklica pristanka. V praksi veter z višino narašča. Piloti imajo na primer lahko na višini tisoč metrov še hitrost vetra 50 vozlov, pri tleh pa le še 20 vozlov. Omejitve za hitrost vetra veljajo za veter pri tleh.

Video: pristanki letal ob močnem stranskem vetru v Düsseldorfu:

Lahko tudi ob močnih sunkih vetra letalo pristane s pomočjo avtopilota?

Moderna potniška letala lahko s pomočjo sistema ILS (sistem za instrumentalno pristajanje), na primer v zelo gosti megli, pristanejo samodejno. Avtopilot lahko pomaga tudi pri močnejšem vetru, a je predpisana meja za tovrstno pristajanje še strožje postavljena, zato ob močnejših sunkih pilot navadno pristaja ročno. Avtopiloti so dovolj robustni, da tudi v primeru močnejšega vetra in turbulenc držijo ustrezno smer sistema ILS, pilot pa ga lahko izklopi šele okrog sto metrov nad tlemi. Ob zelo močnih turbulencah se avtopilot izklopi samodejno.

Kdaj mora pilot preklicati pristanek in se še enkrat dvigniti v zrak?

V zgornjem posnetku iz Prage se je pilot v zadnjem hipu odločil prekiniti pristanek in z dodanim plinom letalo dvigniti, pozneje pa še enkrat poskusiti pristati. To je tako imenovani manever "go around", ki ga mora pilot izvesti vedno, kadar meni, da ne bo mogel varno pristati.

Obenem zanj veljajo tudi določena pravila, ki so vezana predvsem na odmik letala iz začrtane smeri proti pristajalni stezi. Če je na višini 300 metrov odmik prevelik, mora pilot preklicati pristanek. Pod višino 150 metrov so dovoljeni odmiki od smeri praktično ničelni. Pogosto je treba pristanek zaradi nenadnega sunka preklicati v zadnjem trenutku, tik pred stikom s tlemi. Pristajalna kolesa se pogosto že dotaknejo tal, nato pa se letalo spet dvigne v zrak.

Letališče na portugalskem otoku Madeira je spektakularno, piloti pa ga poznajo po zelo močnem vetru. Z vidika pristajanja spada med najzahtevnejša letališča v Evropi. Foto: Airport Cristiano Ronaldo Madeira

Vetrovno najbolj obremenjena letališča: slovi Ronaldovo letališče na Madeiri, nevarno tudi v Dalmaciji

Čeprav letališča večinoma gradijo v najpogostejši smeri vetra, nekatera slovijo po močnem stranskem vetru. Eno najzahtevnejših letališč v Evropi je zagotovo letališče Cristiano Ronaldo na portugalskem otoku Madeira, kjer je značilna kombinacija vetrov nad Atlantskim oceanom in bližnjega hribovitega terena.

V naši bližini so močnim sunkom burje izpostavljena letališča v Dalmaciji. Izstopa letališče v Dubrovniku, ki ga zaradi reliefa ni bilo mogoče graditi v smeri sunkov vetra. Tam sunki dosegajo tudi 40 vozlov, zaradi bližnjega hribovitega terena jih spremljajo še močne turbulence. Pristanki ob močni burji so lahko v Dubrovniku še zahtevnejši kot na zgornjem videu iz Prage.

Nobeno letališče ni povsem varno pred stranskim vetrom, občasno močneje piha tudi na letališčih v Mariboru in na Brniku pri Ljubljani. Slovenski letališči sicer ne spadata v skupino letališč, ki so znana po zahrbtnem stranskem vetru.