Luka Dončić
Sobota, 11. 5. 2024, 4.00
2 tedna, 5 dni
Sobotni intervju: Matej Erjavec
Matej Erjavec: Tega bo vesel samo en človek, in to je Luka Dončić
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,76
Gost sobotnega intervjuja je predsednik KZS Matej Erjavec.
Potem ko so klubi tako v ligi NBA kot tudi na evropskem parketu že pošteno zakorakali proti zaključku sezon in boju za prestižne lovorike, pa košarkarski navdušenci vse bolj pogledujejo proti reprezentančno pestremu poletju, v katerem bo Slovenija lovila svoj drugi nastop na olimpijskih igrah. Tega z nestrpnostjo pričakuje tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, ki je v sobotnem intervjuju med drugim spregovoril o reprezentanci, Luki Dončiću, procesu naturalizacije, delu športnega direktorja Saše Dončića pa tudi Seanu Sweeneyju in Dallas Mavericks.
"Te dni res bolj malo spimo. Malce na to vpliva končnica lige NBA, še bolj pa priprave na generalno skupščino Fiba Europe," nam je ob snidenju v enem izmed hotelov v Portorožu ob stisku roke dejal predsednik Košarkarske zveze Slovenije in podpredsednik Fiba Europe Matej Erjavec. Košarkarska zveza Slovenije namreč v Portorožu ta konec tedna gosti letno generalno skupščino FIBA Europe, ki je v Slovenijo prvič po letu 2012 privabila ugledne košarkarske goste.
A snidenje in skupščina košarkarskih veljakov sta trenutno le ena izmed zadolžitev in dogajanja na seznamu predsednika slovenske košarkarske krovne zveze, ki že vneto pogleduje proti začetku julija, ko slovensko izbrano vrsto čaka boj za uvrstitev na olimpijske igre. Pred prvim in, kot vsi upamo, tudi ne zadnjem vrhuncu letošnjega reprezentančnega poletja je odprtih še kar nekaj vprašanj, ki počasi, a zanesljivo dobivajo odgovore in snujejo končno podobo ekipe, ki bo skušala ob cilju uvrstitve na olimpijske igre po letu 2021 napraviti še drugo velikansko kljukico.
Glede na to, da sva v Portorožu (z Erjavcem smo se pogovarjali v petek dopoldne, op. p.) in okoli naju ne manjka uglednih imen iz Fibe in ostalih visokih košarkarskih gostov, je edino prav, da nekaj besed za začetek nameniva generalni skupščini Fibe Europe, ki ta konec tedna poteka v Sloveniji. Veliko priznanje za KZS, kajne?
To je zagotovo veliko priznanje za Košarkarsko zvezo Slovenije, vsi nas pohvalijo, da smo dobri organizatorji in vsi radi pridejo k nam. Portorož prvič po letu 2005 spet gosti generalno skupščino, vmes pa jo je leta 2012 tudi Ljubljana. Je pa res, da nam malce tokrat pomaga tudi vreme, ki je vse skupaj še izboljšalo, ker smo bili namreč pred dvema mesecema v Gibraltarju, kjer se je zbral izvršni odbor Fiba Europe, pa je tako pihalo in je bila tako gosta megla, da je letalo komajda pristalo.
Matej Erjavec skupaj s KZS ta konec tedna v Portorožu gosti generalno skupščino FIBA Europe.
Veseli me tudi dejstvo, da sestanek izvršnega odbora Fibe Europe v tem mandatu že drugič poteka pri nas, prvič smo imeli v času ženskega EuroBasketa, tako da mislim, da je kvota s tem izpolnjena. Mislim, da je to veliko priznanje za zvezo in tudi slovensko košarko.
O čem bo tekla beseda?
Gre za letno redno skupščino, na kateri se potrjuje poročila o delu preteklega leta. Ker je bilo to prvo leto pod vodstvom novega predsednika Jorgeja Garbajose, je vse skupaj še toliko bolj zanimivo. V prvem planu so aktivnosti v preteklem letu in plan za prihajajoče leto vključno s finančnim delom. Mislim, da smo zdaj na mednarodnem parketu dosegli naš limit, ne mednarodnem parketu je tako, da če se nekaj dogovoriš, to drži, v Sloveniji pa večkrat ni tako.
Erjavec si želi, da bi Slovenija gostila eno izmed skupin prvega dela EuroBasketa 2029.
Če sva že pri Fibi, kako kaže s projektom in organizacije EuroBasketa 2029, pri katerem si želite gostiti eno izmed skupin prvega dela?
Dobili smo podporo s strani države in mesta Ljubljana, kjer bo, v primeru, da bomo izbrani, tudi potekalo tekmovanje. Oddali smo že vso dokumentacijo, odločitev pa bo padla novembra, ko bodo znani vsi štirje gostitelji prvenstva. Vmes pa se bo dogajala tiha diplomacija (smeh, op. p.). Jaz sem glede na dogajanje pred zadnjim EuroBasketom, ko smo ostali brez organizacije, tokrat optimist, da bomo zdaj dobili tisto, kar bi morali že pred EuroBasketom 2022.
Trenutno so vse oči slovenskih ljubiteljev košarke uperjene v ligo NBA in Dallas Mavericks na čelu z Luko Dončićem. Verjamem, da tudi vaše.
Absolutno, danes smo še vsi pod vtisom zmage nad Oklahomo (z Erjavcem smo se pogovarjali v petek dopoldne, op. p.). Nič ne spimo. Tudi ko Luki po zmagi čestitamo za uspešne predstave, dobimo nazaj odgovor, da, kaj delamo pokonci, da naj gremo spat (smeh, op. p.). Ta ekipa Mavericksov mi je res všeč, vidi se, da so povezani, da se nihče na silo ne izpostavlja, in mislim, da je to v veliki meri zasluga Luke in Kyrieja Irvinga, normalno pa, da imajo tudi oni vzpone in padce. Mi je pa trenutno igra nasploh v končnici res všeč, vsi klubi igrajo na visoki ravni, pušča se fizična košarka.
Je pa hkrati – če to hočemo ali nočemo – uspeh Dallasa dvorezen meč za Luko in reprezentanco. Vidi se, da je po res naporni sezoni utrujen in dodobra načet. Je pri vas in v reprezentanci morda prisotna bojazen, da bi Luka ostal brez reprezentančnega poletja oziroma enostavno ne bi zmogel prenesti vseh teh naporov?
Vsi vemo, da če je Luka zdrav, je vedno na voljo reprezentanci, tudi po težkih sezonah. Tudi pred olimpijskimi kvalifikacijami v Kaunasu je z Dallasom igral v konferenčnem finalu, pa nato odigral kvalifikacije. Vse je odvisno od tega, kako se bo on počutil, njegova želja pa je nesporna. Tudi ko z njim govorimo o poletnih načrtih, vedno odvrne, 'ja, saj 7. julija igramo finale proti Grčiji'.
Dončić bo z Dallasom danes ob 21.30 po slovenskem času igral tretjo tekmo konferenčnega polfinala proti Oklahomi.
Trenutno pa je edino prav, da se ga s tem ne obremenjuje, njegov fokus mora biti povsem pri Dallasu, neštetokrat je že poudaril, da bo nosil slovenski dres, če bo le lahko, ključno pa je, da je zdaj z mislimi samo pri play-offu, v katerem verjamem, da lahko pridejo daleč, če bo Luka zdrav. Če me izzovete, kaj to pomeni za reprezentanco, bi Luki bolj privoščil, da postane NBA prvak, pa četudi to pomeni, da potem ne bo mogel igrati za reprezentanco. Verjamem pa, da se to dvoje ne izključuje. Četudi postane prvak lige NBA, pa če bo 'mrtev', bi si ga mi želeli imeti zraven, v kakršnikoli vlogi, tudi če bi bil samo navijač. Iskreno pa mislim, da tu kakšnih bojazni ni.
Kaj pa kar se tiče zahtev njegovega kluba? Je zelena luč pri reprezentanci za Dallas, če malce poenostaviva, že samoumevna?
Luka vedno poudarja, da si želi igrati za reprezentanco in tudi v klubu to dobro vedo, hkrati pa v tem vidijo plus, ker je Luka na ta način tudi v pogonu, saj se na ta način najbolje pripravi. Tudi lani se je odlično pripravil pred svetovnim prvenstvom, pa vidimo, kakšne številke ima zdaj tudi pri Dallasu. Mislim, da se sploh ne zavedamo, kaj pomeni to, da je prvi strelec lige. Ko smo bili februarja v Dallasu, sem ga v enem trenutku vprašal, če se zaveda, da je prvi strelec lige, pa me ni niti pogledal, ampak samo dejal 'pa res' in naprej igral karte. Res je neverjeten. Kar se tiče Dallasa, smo tam vsi res dobrodošli, vemo, da je to na račun Luke, a res se dobro razumemo. Neverjetno je, kako pozitivno gledajo na fenomen slovenske reprezentance, tudi sami se čutijo del tega.
V Dallas se je preselil tudi Anže Maček.
Poleg Marka Milića se je letos Dallasu pridružil še kondicijski trener Anže Maček. Verjetno dobrodošel doprinos tako za vas kot za njih, kajne?
Zagotovo. Tako Marko kot Anže sta res odlični osebi, oba sta v Dallasu v prvi vrsti zaradi Luke, ne zaradi sebe, da je njemu čim bolj udobno in da je zanj dobro poskrbljeno.
Trenutno je zagotovo kar zadeva reprezentanco in bližajočih se olimpijskih kvalifikacij ena najbolj vročih tem postopek naturalizacije. V zraku so se pojavila nekatera imena, kot zadnji in glavni član Maccabija Josh Nebo. Pred tem se je omenjalo tudi člana Dallasa Daniela Gafforda. Kaj lahko poveste o ozadju dogajanja?
Mislim, da že vsi veste, da nikoli nismo govorili o procesih naturalizacije, dokler te niso bile res končane. Preprosto tako ne gre, ker to ne bi bilo korektno do nikogar. Dokler ni v rokah papirjev, nikakor ne moremo razpredati o imenih, dejstvo je, da so procesi naturalizacije dolgi, časa pa je vedno zelo malo. Pri vseh teh postopkih in odločitvah pa vedno gledamo tudi v prihodnost. Postopki potekajo, kaj se bo iz tega izcimilo, pa bomo videli, bomo pa to povedali takoj, ko oziroma če bo uradno.
Kar se tiče izbora kandidatov za naturalizacijo, kdo je pri teh glavni pobudnik oziroma kdo ima zadnjo odločitev? Je to selektor, morda po novem športni direktor Saša Dončić?
Glavno besedo ima vsekakor strokovni štab, ki pri formiranju ekipe za naslednja tekmovanja uvidi, kaj mu manjka, potem pomočniki naredijo analizo in se selektor Sekulić odloči, kakšen profil košarkarja bi potrebovali, potem pa se gre na trg. Tukaj ima zdaj po novem pomembno vlogo tudi Saša, ki te fante bolj ali manj dobro pozna, prav tako agente, zato je vse skupaj potem lažje.
Skupaj s selektorjem moške reprezentance Aleksandrom Sekulićem
Če poskusim še enkrat, o imenih torej ne bova govorila (smeh, op. p.)?
(Smeh, op. p.) Ne.
Kakšna pa je situacija pri Miku Tobeyju?
S Sašo Dončićem sva Mika obiskala v Beogradu in ga vprašala, ali je zdrav in ali je še pripravljen nositi slovenski dres, in Mike je to dvakrat potrdil. Potem sva ga še vprašala, ali je pripravljen prvi dan priti na priprave, in je odvrnil, da absolutno. Že lansko leto je potem nastal položaj, da sta si bila z Morganom na pripravah konkurenca. Zavedamo se naših potreb in tudi kakovosti, ki jo Mike nedvomno ima. Veseli nas, da že imamo torej igralca, ki bo prvi dan prišel na trening in je pripravljen nositi reprezentančni dres.
Torej se lahko zgodi, da bosta na začetku priprav tako kot lani prisotna dva naturalizirana košarkarja?
Seveda. Je pa to na koncu odločitev selektorja. Je pa res, da je možno prav vse, nikakor si ne želimo, da pridejo vmes še kakšne poškodbe ali kaj podobnega, kar se je na žalost v preteklosti že dogajalo.
Mike Tobey bo tudi letos poleti na voljo slovenski izbrani vrsti.
Prej sva že omenila Sašo Dončića, ki je na KZS od januarja v vlogi športnega direktorja. Kako se je vpeljal v novo vlogo?
Mislil sem, da o njem vem že vse, ker se poznava že res dolgo, a me je zdaj res še dodatno presenetil in to pozitivno. Zelo je zagnan in vse bi rad opravil naenkrat. Res se pogosto slišiva in res želi perfekcijo. Ima pa v svojem delu prijeme in načine dela, ki so tudi za nas novi, zna razmišljati izven okvirjev in zaenkrat gre res super. Hkrati ima krasno komunikacijo z vsemi košarkarji, obenem pa je most pri komunikaciji med trenerskim štabom in nami. Zelo veliko vpliva pa ima tudi pri mladih košarkarjih, ki jih želimo vpeljati v svet članske košarke. Je pa res, da bodo te kvalifikacije takšno tekmovanje, da moramo pripeljati tiste košarkarje, ki bodo v tistem trenutku najboljši, ne glede na starost in okoliščine. Usmeritev Saše je prava in sam sem res zadovoljen.
Kakšne konkretno so njegove vloge?
Podrobno spremlja slovenske košarkarje, z vsemi je stalno v kontaktu. V košarkarskem svetu nam odpira vrata, ki bi bila morda sicer tudi zaprta oziroma težje dosegljiva. Nekaj podobnega je prej počel tudi Rašo Nesterović, razlika pa je v tem, da se je s Sašo res težko primerjati, ker res razmišlja izven okvirjev. Včasih ima res nore ideje, za katere pustimo potem, da malce poletijo, potem pa jih poskušamo zapeljati v pravo smer.
Ste lahko malce bolj konkretni, o kakšnih idejah je govora?
"V košarkarskem svetu nam odpira vrata, ki bi bila morda sicer tudi zaprta oziroma težje dosegljiva," o Saši Dončiću pravi Erjavec.
(smeh, op. p.) Ne bom rekel, da so vsa ta imena naturaliziranih košarkarjev in morebitnih članov reprezentance, tudi strokovnega štaba, o katerih se govori in piše njegovo delo, a dejstvo je, da je v večini primerov pobudnik on. Potem pa skupaj najdemo pravo pot.
Poleg Saše je okrepitev in novost v izbrani vrsti tudi pomočnik trenerja in član Dallasa Sean Sweeney. Kako je prišlo do dogovora?
Tudi Sean Sweeney je v prvem planu delo Saše Dončića, seveda v kombinaciji s selektorjem Sekulićem. Sean je res velik strokovnjak. Lahko pa celotno zadevo pogledamo tudi bolj specifično, štiri leta je bdel nad Giannisem Antetokounmpom in če bo Giannis zaigral v kvalifikacijah za Pariz, potem nam bo njegovo poznavanje zagotovo dobrodošla prednost in velika dodana prednost. Res je odličen analitik in strokovnjak za obrambne naloge, tako da verjamem, da nam bo močno pomagal.
Vem, da je to bolj vprašanje za selektorja izbrane vrste, a kaj prihod Sweeneyja pomeni za strokovni štab reprezentance? Že v prejšnjem kvalifikacijskem oknu ni bilo dozdajšnjega pomočnika Daliborja Damjanoviča. Se bodo zgodile še kakšne spremembe?
Nikogar ne bomo menjali, Sweeney je zgolj še dodatna okrepitev štaba. Kar pa se tiče Damjanoviča, pa bi se zdaj rad odzval na nekatere njegove izjave, ki jih nisem najbolje razumel in sem bil nad njimi zelo presenečen. Pa sem že rekel, da o tem ne mislim govoriti, a zdaj ko ste me izzvali, se čutim dolžnega, da razložim določene zadeve.
On je bil namreč tisti, ki je dejal, da noče biti več del reprezentance, in je dajal vtis, da noče biti več trener oziroma se je utrudil. Tudi kar se tiče kluba, smo mu vsi pomagali, še pred tem smo zanj iskali službo na Košarkarski zvezi Slovenije, potem pa je prišla ponudba z Madžarske. Po vsem dogajanju smo bili zatem res presenečeni nad njegovo izjavo, da je presenečen, da ni več del reprezentance, a je sam na lastno željo zapustil barko. V tem seveda ni nič slabega, a ne razumem, od kod potem potreba po nekih izjavah, ki nimajo nobenega temelja.
Vlatko Čančar si želi poleti po operaciji kolena znova nositi dres izbrane vrste.
Kar se tiče reprezentance, sta tu še dva velika vprašaja pri Vlatku Čančarju in Edu Muriću. Kakšno je trenutno stanje pri Vlatku in kaj o vsem tem poreče njegov klub Denver Nuggets?
Vlatko komaj čaka kvalifikacije, z rehabilitacijo je pred zastavljenimi časovnimi okvirji in če bo vse v redu tudi pri igri na kontakt, bo absolutno del reprezentance. Mi ga že zdaj štejemo zraven. Vlatko si tega res želi, tudi Denver Nuggets pri tem nimajo zadržkov, tudi z njimi smo kar veliko komunicirali in ni nobenih preprek, prav tako pri Vlatkovem agentu. Vsi smo na tem, da če bo le vse v redu z njegovim kolenom, bo Vlatko igral. Predvsem pa je pomembno, da si on tega želi, zdaj pa le upamo, da bo še telo dodalo svoje. Mislim, da ne more biti lepšega povratka na parket, kot je to v reprezentanci.
Tu je še Edo Murić, kakšni pa so zadnji obeti po poškodbi pri njem?
Edo je imel v zadnjem času še nekaj zdravstvenih težav, ki so ga za 14 dni malce zaustavile pri rehabilitaciji, a tudi on dobro napreduje in tudi pri njem velja isto kot pri Vlatku. Vrata so mu odprta.
Edo Murić
Kvalifikacije za olimpijske igre so praktično pred vrati. Se že čuti kaj nestrpnosti ali pričakovanja?
Zagotovo se naša pričakovanja in napetost stopnjujejo. Če me vprašate, ali smo živčni, bo moj odgovor pritrdilen, ker se zavedamo kvalitete vseh nasprotnikov, ki nas čakajo. Hkrati pa vem, da nas v Pireju čaka navijaški pekel, česa so Grki sposobni, smo lahko videli že na zadnji tekmi Panathinaikosa v Evroligi. Tega bo vesel samo en človek in to je Luka Dončić, vsi ostali pa bomo verjetno potrebovali trenutek ali dva (smeh, op. p.). A saj je bilo v Litvi podobno, verjamem, da bo fante to še bolj motiviralo. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se še drugič zavihtimo na olimpijske igre, potem pa bomo videli, za kakšen rezultat bo to na koncu zadostovalo.
Slovenska košarka oziroma kar celotna športna javnost še nikoli ni imela superzvezdnika takšnega kova, kot je Luka Dončić, a v javnosti se v zadnjem obdobju pojavljajo tudi opazke, da se reprezentanca vse preveč gradi le in samo okoli Luke Dončića in njegovih potreb oziroma da reprezentanca ni samo Luka. Kako odgovarjate na te besede?
Zagotovo ni reprezentanca samo Luka in vidite, da se tudi brez njega uvrščamo na velika tekmovanja in premagujemo ekipe, ki je še nekaj let nazaj brez Luke ali Gorana Dragića ne bi. Fantje so dozoreli, znajo igrati košarko in vedo, zakaj nosijo reprezentančni dres. Če pa se zraven postavi še Luka, ga fantje sami postavijo za vodjo, tega ne delamo mi, niti sam se ne sili v to vlogo. Med sabo imajo res bratski odnos, niti nihče ne vidi slabih zadev v tem, da se večinoma govori samo o Luki, saj se vsi tudi brez tega dobro zavedajo svojih kvalitet, tako kot se jih tudi mi. Vsi so pomembni tako, kot je on, in tudi Luka brez njih ne bi mogel biti takšen, kot je.
Ste se sicer že navadili na dogajanje in norijo, ki obdaja reprezentanco, ko je zraven tudi Luka?
To je res noro. Še dobro, da smo bili lani v Aziji, ker mislim, da takšne evforije, kot je bila tam, sploh na Filipinih, ne bo mogoče preseči. V Evropi je to na bolj obvladljivem nivoju.
Ne le javnost, tudi sami si iz tekmovanja v tekmovanje nalagate rezultatski pritisk, zahteve po vrhunskih in najvišjih mestih na vsakem naslednjem tekmovanju so zdaj že nekakšna stalnica.
Od leta 2017 so pritiski res veliki. A ne poklopi se vedno, pa ne samo nam. Dober primer je tudi Srbija, ki je v vmesnem obdobju od EuroBasketa 2017 do lani, ko so bili drugi na svetovnem prvenstvu, zabeležila kar nekaj slabših rezultatov, niti ni nastopila na prejšnjih olimpijskih igrah, pa imajo res velik bazen odličnih košarkarjev, enako Francija, tudi Španija. Jaz si želim, da bi navijači reprezentanco znali podpreti, tudi ko stvari ne gredo po planih. To se je dobro videlo leta 2022 na EuroBasketu, ko so imeli že vsi kupljene karte za polfinale, kot da je uvrstitev tja nekaj samoumevnega.
Dejal bi, da smo Slovenci navijači uspehov, verjetno nismo edini, a smo v manjšini, ker je to že res preživeto. Ponekod je navijaška kultura povsem drugačna, ljudje so s klubi in ekipami v dobrem in slabem, tekme so način druženja, ljudje živijo šport. Pri nas tega manjka, ne čutim takšne pripadnosti, seveda z izjemami. Vsekakor so slovenski navijači odlični, nikakor s tem ne mislim nič slabega, a bi si želel, da bi reprezentanco podprli vselej, v dobrem in slabem.
Če se obrneva še malce proti domačemu parketu, začenja se polfinale državnega prvenstva, ki se zadnjih nekaj let odvija brez prave pozornosti tudi navijačev in gledalcev. Teh je npr. več na tekmah 2., 3. ali 4. slovenske državne lige.
To zadnje me v resnici po eni strani veseli, ker je vzdušje na teh tekmah res dobro, bil sem nazadnje v Laškem na tekmi druge lige in je bilo res dobro. Verjetno se tu še bolj čuti ta lokalna pripadnost. Zakaj tega ni na tekmah lige Nova KBM, pa žal ne poznam odgovora.
"Sam pri Cedeviti Olimpiji pogrešam predvsem, da bi več priložnosti dali svojim mladim košarkarjem, ker rezultati slabši, kot si bili letos, že ne morejo biti, tudi če bi poskusili v ospredje potisniti še katerega izmed mlajših igralcev," pravi Erjavec.
Kar me še veseli, je to, da nekateri klubi dajejo več priložnosti mlajšim košarkarjem, tudi kvaliteta košarke ni tako slaba, kot trdijo nekateri. Tudi to je motiv KZS, da bi tu naredili korak naprej, a tu so najprej na potezi klubi, ki morajo imeti prave ambicije, šele potem lahko tu nastopimo tudi mi. Tu mislim v prvi vrsti sploh Krko, za katero verjamem, da bi že s pravo infrastrukturo naredila korak v pravo smer.
Tu je potem še Cedevita Olimpija, za katero je porazna sezona, se pa za novo sezono napoveduje višje vložke in tudi ambicije.
Sam pri Cedeviti Olimpiji pogrešam predvsem, da bi več priložnosti dali svojim mladim košarkarjem, ker rezultati slabši, kot so bili letos, že ne morejo biti, tudi če bi poskusili v ospredje potisniti še katerega izmed mlajših igralcev. Če se bo projekt res odvil v smer večjih finančnih aspektov in na višjem nivoju, pa je to vsekakor dobrodošlo tudi za KZS, ker to pomeni tudi klub, v katerega bi si želeli mladi, ki nam zdaj v večini bežijo na univerze v ZDA, kjer se zdaj vse skupaj plačuje. Kot sem že rekel v preteklosti, pa se od tod nihče ne vrne boljši ali pa se sploh ne vrne.
19-letni Jan Vide bo v prihodnji sezoni zamenjal ekipo v ligi NCAA (National Collegiate Athletics Association). Nekdanji branilec mladinskega pogona Real Madrida bo v prihajajoči sezoni dres univerze UCLA zamenjal za barve Loyola Marymount University (LMU).
Težavo z odhodi na ameriške univerze ste že izpostavili tako vi kot Saša Dončić na njegovem "ustoličenju" januarja. Koliko sta KZS ali pa zdaj Saša Dončić v navezi s temi fanti?
S Sašem sva se ravno v teh dneh pogovarjala, da bo v teh dneh poklical Jana Videta v povezavi z reprezentanco do 20 let. Vem, da je bil v navezi tudi s Cianijem. Nismo navdušeni nad temi odhodi, a braniti jim tega tudi ne moreš. Razumem tako njih kot starše, ki si želijo, da fantje pridobijo izobrazbo in ob tem igrajo košarko.
Ko sva že pri mlajših košarkarjih, večina nosilcev reprezentance je zdaj že v zrelih letih. Veliko ljudi se sprašuje, kam bo pot reprezentance zaplula potem?
V zadnjih kvalifikacijskih oknih priključujemo mlade košarkarje, ti pa morajo predvsem igrati v svojih klubih. V reprezentanco ne moreš samo zato, ker si perspektiven, ampak ker imaš kvaliteto.
V tej sezoni so vam nekaj preglavic znova povzročili sodniki. Takrat ste napovedali, da ne bo to enosmeren promet in da boste tudi sami od sodnikov zahtevali višji nivo dela.
Res je in na tem pospešeno delamo. Mi jim tarife med sezono ne bi povišali, če ne bi bilo to nujno, da bi se tekmovanja sploh lahko nadaljevala. Prav je, da se je tarifa povečala, a sodniki se morajo zavedati, da to plačujejo klubi in tudi za to morajo dobiti nekaj v zameno, to pa je kvalitetno sojenje. Zato se bo tudi ustanovila nekakšna komisija, ki bo pregledovala in analizirala sodniške odločitve in njihovo delo. Temu dogovoru smo že zelo blizu, pred novo sezono bo vzpostavljen tudi ta sistem.
Več iz rubrike Sobotni intervju:
