Tveganja
Petek, 17. 5. 2024, 15.12
2 tedna, 2 dneva
Tveganja – med športom in življenjem
Slovenska lokostrelka o naravnem pojavu, ki pogosto meša štrene tekmovalcem
Slovenska lokostrelska reprezentantka Žana Pintarič se na največjih svetovnih in evropskih tekmovanjih poleg tekmecev srečuje tudi z naravnimi pojavi, ki lahko tekmovalcem pogosto povzročijo težave. Lokostrelstvo namreč ne izbira vremena, tekme na najvišji ravni potekajo v soncu, dežju, mrazu in vetru. Med vsemi naravnimi silami je veter tisti, ki ga morajo tekmovalci v tarčnem lokolstrelstvu, paradni disciplini tega športa, najpogosteje premagati, da bi bili boljši od konkurentov, razlaga Žana Pintarič, ki se spominja tudi svojih začetkov in razloži, zakaj pri streljanju niso najpomembnejše mišice rok, kot bi morda mislili.
Športni začetki 19-letne lokostrelke Žane Pintarič segajo dobro desetletje nazaj, ko se je prvič srečala z lokom. Bilo je na vaški veselici na počitnicah pri starih starših, kjer je imel lokostrelski klub stojnico za streljanje na srečo. "Zdelo se mi je zanimivo. Dedku sem sitnarila, naj mi naredi lok, saj hočem streljati. Najbolj me je pritegnilo, da mi je uspelo zadeti. Videla sem, da lahko streljam dalje in zadenem še malo več," se spominja.
Ne roke, ampak hrbtne mišice
Žana je članica lokostrelskega kluba Paradoks in trenira od petkrat do šestkrat tedensko po tri ure. Zimski treningi potekajo v dvorani, poletni na odprtem na razdalji 70 metrov, kar je tudi olimpijska razdalja. Lokostrelčeva oprema so lok, puščice in športni dres. Strelja ukrivljeni lok, ki je paradna disciplina v lokostrelstvu. Puščice imajo različno trdnost in se prilagajajo dolžini športnikovega natega in moči loka. Lok je treba uglasiti na strelca, Žana ga opiše kot inštrument, ki mora delovati v sozvočju s športnikom.
Pri tehniki streljanja je treba uporabljati hrbtne mišice, ki so najučinkovitejše, najdlje zdržijo in so trpežnejše od mišic v roki. Pomembno je gibanje v strelu. "Ko si enkrat na primer v 'sidranju', ko se zdi, da se nič ne premika, se premika hrbtna mišica," razloži na videz enostavno tehniko, ki od športnikov zahteva veliko vzdržljivost in moč.
Posebno pozornost pri pripravah namenja koncentraciji. Pravilo je, da ves čas izvajaš enake gibe, kar zahteva popoln fokus. "Zadnje leto delam s športnim psihologom, da bi se čim bolj pripravila na situacije in se nanje odzvala. Veliko je prinesla tudi praksa. Pomembno je zaupati sebi," razloži pristop doseganja popolne zbranosti. To ji gre več kot odlično, saj je bila v Berlinu na lanskem svetovnem prvenstvu deveta, na letošnjem evropskem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu v Varaždinu pa si je pristreljala celo drugo mesto med člani, mlajšimi od 21 let. Izjemen dosežek je Žani Pintarič uspel tudi pred dnevi na evropskem tarčnem prvenstvu v nemškem Essnu, kjer je z izvrstnim streljanjem za tri kroge porušila lasten rekord.
Ko veter meša štrene na največjih tekmovanjih
Lokostrelci se na tekmovanjih srečujejo z različnimi naravnimi pojavi, ki lahko odločilno posežejo v končni razplet. Tukaj sta sonce in dež, pa tudi mraz in vročina. "Na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 so streljali pri 40 stopinjah Celzija. Na visoke temperature se pripravimo s senčniki, a povsem zaščiteni pred soncem vseeno nismo," pove. Ali pa morajo streljati v mrazu in ohranjati ogrete roke, da bi lahko sproščeno streljali in izvedli spust loka. Največkrat uporabljajo smučarske rokavice in grelnike.
Pogosto težave povzroča tudi veter. Lokostrelci mu posvečajo posebno pozornost. Najpomembneje je, da ga znajo razbrati. Na streliščih ji pri tem pomagajo vetrne zastave. Vsaka tarča na tekmovanju ima svojo, da se vidi, kam se premika veter. "Vidiš situacijo, če so sunki, ne streljaš vanj. Veš pa, da imajo veter vsi, ki streljajo z linije, torej smo na istem. Na koncu odloča, kdo bo najbolje razbral veter. Pa tudi, kdo bo imel malo sreče. Malo je odvisno tudi od opreme, medtem ko se tehnika streljanja ne spreminja," pojasni Žana Pintarič.
Pri razbiranju vetra so jim v pomoč tudi merilne naprave. Pri strelu skušajo čim bolj upoštevati ta naravni pojav in temu prilagoditi smer strela. Z močnim vetrom se je Žana srečala na lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu na Irskem, ki je potekalo v neposredni bližini vetrovne farme. Veter je del tega športa in tako ga moraš tudi jemati, dodaja.
Lovljenje vstopnice za Pariz
Letošnji maj in junij sta zanjo pomembna meseca. Osredotočena je na doseganje olimpijske kvote, ki pelje na olimpijske igre v Parizu. Upa tudi, da bi lahko ustrelila kakšen evropski rekord. In nasvet vsem, ki bi se želeli preizkusiti z lokom? "Začneš lahko kadarkoli. Za streljanje ne moreš biti premlad ali prestar. Streljajo tudi petletniki in otroci ob vstopu v osnovno šolo. V Tokiu pa je zlato medaljo osvojil 39-letnik. Streljaš lahko, dokler si na to pripravljen," odgovarja. "Treba pa je vedeti, da je to zahteven šport, ki zahteva ogromno treninga in dela," dodaja.
Tveganja – med športom in življenjem
Vsi se soočamo z njimi in nihče od nas se jim ne more izogniti. Slovensko zavarovalno združenje s kampanjo Tveganja – med športom in življenjem krepi zavedanje o tveganjih.
Negotovi razpleti. Naravni pojavi, ki lahko poškodujejo nas in naše imetje. Nevarnosti. Tveganja. V kampanji Slovenskega zavarovalnega združenja Tveganja – med športom in življenjem o tveganjih spregovorijo športniki. Ogenj, voda, veter, neurja, zemlja ... Tekmovanja na visoki ravni so prepletena s tveganji, ki odločajo o športnih uspehih in neuspehih. O zmagah in porazih. O zdravju in poškodbah.
Kampanja sporoča, da nekaterih tveganj ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje dobro pripravimo in jih obvladujemo. Tako se lahko izognemo neljubim posledicam, finančni škodi in okvaram zdravja.
Preberite tudi:
